Zorko, Stanislav

ZORKO Stanislav, duhovnik in kulturni delavec, r. 21. apr. 1919 v Leskovcu pri Krškem. Oče Jože, kovač, mati Ana Drnovšek. Imel je 4 brate in 4 sestre. Osn. š. je obiskoval 6 let v Leskovcu, nato mešč. š. v Krškem (4 leta) in jo končal z nižjo maturo. Dve leti je bil v salezijanskem zavodu v Veržeju pri Murski Soboti. V tem času se je pripravil za prehod na gimn. Izpite čez prvih pet gimn. je naredil v Murski Soboti (1., 2., 3.) in v Ptuju (4., 5.). Za 6. gimn. se je pripravljal doma in napravil izpit v Novem mestu. Sedmo in osmo gimn. je redno dokončal v Lj. z maturo v jun. 1940. – V okt. 1940 je vstopil v lj. bogoslovje, kjer je redno končal 5 letnikov. V maju 1945 se je z drugimi bogoslovci umaknil na Koroško, nato pa skozi Videm v Treviso. Konec maja so dobili prof. in bogoslovci zatočišče v benediktinskem samostanu Praglia pri Padovi. Tam je dokončal bogoslovje in 29. jun. 1946 prejel mašniško posvečenje v kraju Monteortona pri Padovi kot duhovnik lj. škofije. (In tak je tudi ostal, ker so mu it. oblasti trikrat zavrnile prošnjo za it. državljanstvo). Novo mašo je daroval med begunci iz Rovt in Logatca v Senigalii pri Anconi. – Po posvečenju je prišel v gor. nadškofijo, in sicer za vikarja na Srednjem in v febr. 1947 je sprejel še upravo župnije Ročinj ob Soči. V apr. 1949, ko so pripravljali proces proti njemu, je na prigovarjanje dobrih ljudi zapustil župnijo in se umaknil v Slovensko Benečijo k prijatelju župniku Lavrencichu v Štoblank. Od tu je prišel za kaplana v Bazovico (15. jun. 1949). Iz Bazovice je bila pot kratka do Rojana, kjer je od 1. okt. 1952 slov. dušni pastir. – Z. je skrben dušni pastir in voditelj rojanske Marijine družbe. Ta mu je pomagala, da so lahko odprli 28. maja 1961 nov Marijin dom, ki ga je blagoslovil škof A. Santin. 27. maja 1990 so ga ponovno odprli, ker so opravili vsa potrebna dela, ki jih zahtevajo oblasti. Pri Lajnarjih nad Rojanom je 15. avg. 1954 ob 100-letnici razgl. Marijinega brez. spoč. odprl kapelico s kipom Matere božje, pred katero je enkrat na leto v poletnem času tudi sv. maša. – Z. je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kjer je potreba. Kdo bo naštel vsa romanja, ki jih je organiziral (tudi v imenu Duhovske zveze), vse prireditve v Marijinem domu, njegovo delo za misijone in za katoliški tisk (pri njem ima svoje podured. KatG), njegovo pripravljenost za sveto spoved, obisk družin in za vse, kar je združeno z dušnopastirskim delom? – Bil je katehet na osn. in nižji sred. š. in je posvetil veliko skrbi za pripravo in izdajo veroučnih knjig (zlasti tri zvezke Pogačnikovega učbenika za srednje šole in pet zvezkov učbenika za osnovne šole, ki so jih tiskali v Turinu). Veliko skrb je posvetil tudi pripomočkom za liturgijo, včasih izda tudi Rojanski vestnik. Od leta 1965 dalje skrbi za nedeljsko sv. mašo, ki jo oddaja RadioTrstA. Trideset let je brezplačno vodil versko oddajo Vera in naš čas. - Leta 1954 je izdal knjižico Šmarnice. Mati lepe ljubezni. - Za svoje zasluge je bil 1973 imenovan za monsinjorja.

Prim.: Osebni podatki; ŠkATrst; KatG 13. apr. 1989 in NL 27. apr. 1989; Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem, 1945–1985, Trst 1986, 154, 157.

Škerl