Zlobec, Andrej

ZLOBEC Andrej, aktivist OF, oficir, pisec, r. 8. nov. 1899 v Ponikvah na Krasu, u. 23. sept. 1981 v Lj. Oče Andrej (1872–1950), boren kraški kmet, mati Ana Zlobec (1874–1961), gospodinja. Z. je bil najstarejši med devetimi otroki. V Avberju je obiskoval pet razr. ljud. š. V prvi svet. vojni je bil mobiliziran v avstroogrsko vojsko, nato se je 1919 pridružil Maistrovim borcem za sev. mejo. Takoj po vojni je moral zbežati od doma, ker so vaški fantje v Avberju razobesili slov. zastavo ter se zaradi tega stepli s fašisti. V Jsli je obiskoval pešadijsko podoficirsko šolo, že čez nekaj mesecev pa se je pridružil borcem za južno jsl. mejo (1921–24) ter se udeležil bojev v Albaniji in Grčiji, nato je bil v službi komande mesta Beograd, za tem pa gojenec Vojne intendantske akademije (1925–28) ter služboval kot aktiven (intendantski) oficir v Zagrebu in Mariboru, kjer se je vpletel 1932 v vojaški puč ter bil kazensko premeščen v Prilep. Nekaj časa je sodeloval pri izdajanju mesečnika Evropa, ki je bil strok. časopis za poučevanje dvanajstih jezikov. Za vojno akad. v Beogradu je 1933 izdal Intendantski priročnik (potsetnik). - 1935 je bil premeščen in je delal v smodnišnici v Kamniku, naslednje leto pa v Lj., kjer je bil pred 2. svet. vojno visok oficir v generalštabu triglavske divizije. V teh letih si je ustvaril družino; žena Benica, roj. Žagar, mu je rodila tri otroke (hčerka Dušica, poročena Kunaver, je znana strok. pisateljica). Po razpadu stare Jsle je bil prisilno upokojen ter se 1941 vključil v OF. It. so ga 1942 internirali, bil je v taboriščih Gonars, Monte Male, Padova, Treviso, v katerih je pomagal sojetnikom in bil zaradi tega dodatno kaznovan. V Lj. se je vrnil 1943 ter nadaljeval delo v OF, nekatere naloge je izpolnjeval tudi na Primorskem. Domobranci so ga jan. 1945 aretirali ter strahovito mučili, tako da je ostal invalid. Po okrevanju je bil od sept. 1946 do upokojitve 1965 zaposlen v različnih podjetjih kot knjigovodja. Ob koncu življenja je pripravil memoarsko knjigo Za blagor očetnjave (Lj. 1981), ki pa je izšla postumno in je zanimivo pričevanje o življenjski poti primor. fanta, ki je po srcu ostal Kraševec, čeprav ga je usoda vodila po različnih bojiščih. Domala vse življenje je delal daleč od domače vasi, iz katere ga je iztrgal fantovski prepir zaradi domoljubja.

Prim.: Družinski arhiv (Dušica Kunaver); dokumentacija GorMuz (Nova Gor.); Otrok in družina, april 1982 (D. Kunaver); PrimSreč 1982, št. 34, 228–29 (Z. Jan); Mladina 1982, št. 17 (J. Valentinčič); PD 15. febr. 1982 (J. Valentinčič); Delo 19. mar. 1982 (J. Šifrer); PrimN 20. apr. 1982 (J. Valentinčič); 4. jun. 1982 (L. Čehovin); Lj. dnevnik 29. jan. 1984 (V. Lesar).

Jan