Zimmermann, Franz Xaver

ZIMMERMANN Franz Xaver, literarni zgodovinar, pesnik in publicist, r. 4. jun. 1876 v Hopfgartnu na Tirolskem, u. 20. mar. 1959 v Celovcu. Po študiju filozofije in doktoratu je bil 1908–15 prof. latinščine in nemščine na gimn. v Gorici, dokler ga ni pregnala I. svet. vojna; 1917 se je ustalil v Celovcu. Tu se je ukvarjal s časnikarstvom, 1918 je izdal Kärntnerland, kjer je obravnaval koroške literate. Ok. 1923 je zapustil Celovec in služboval kot dvorni svetnik avstr. konzulata pri Sv. sedežu v Rimu do 1943, ko se je znova vrnil v Celovec. – Za časa bivanja v Gor. se je Z., očaran od lepot, mediter. podnebja in kulturnega utripa mesta poglabljal v gor. zgod. in osebnosti, ki so odražale zlasti nemško duhovno kulturo na tem skrajno južnem predelu avstr. monarhije. Sad tega je raziskovanje življenja in dela primor. Nemca, pisatelja Otta v. Leitgeba (Izv. gor. gimn. 1911, 9–91 in separat s slikami; Adria, Trst 1911, 177), čigar zapuščino je hranil, ter Čopovega prijatelja Franca Leop. Savia (Ueber die Görzer Landräte Franz S. und Franz Leop. S., Izv. gor. gimn. 1912, 27–73 z bibl.; Görz... 1918, 143–58). V Saviovi ostalini je našel Čopova pisma in po Z-ovi zaslugi smo dobili prvo objavo Čopovih pisem Saviu (Nova Zhopova pisma, Veda, Gor. 1914, vsega 13 p.). Že apr. 1912 se je obrnil na Avg. Žigona, kustosa Licejske knjižnice v Lj., da bi skupaj izdala Čopova in Saviova pisma. Žigon mu je 14. apr. i. l. odgovoril, da ima Saviova pisma pripravljena za natis in je zaradi tega navezal pismene stike z ured. gor. Vede. Dopisovanje se je vleklo do Z-ove objave samo Čopovih pisem (14 Žigonovih pisem v NUK, Ms 489, kjer so tudi Čopova in Saviova pisma s Z-ovim komentarjem za prvih šest Čopovih pisem na krtačnih odtisih). Proti koncu 1923 je Z. spet pisal Žigonu, da bi izdala pisma v Lj., ta pa mu je 2. jan. 1924 odpisal, da v Lj. ni denarja in odjemalcev. Med vojno je Z. ponudil pisma lj. univ. in rektor M. Kos mu je 14. okt. 1944 odgovoril, da ima pisma v evidenci, treba se je domeniti le o ceni. In tako so prišla pisma v NUK. Na kroniki o zgod. jezuitske gimn. v Gor. (1615–1772) temelji leposlovno ubran opis prve jezuit. gledališke predstave 1622 v Gor. (Aus alien Tagen... Izv. nem. real. gimn. v Gor. 1914, 49–56), pisal še o drugih zgodov. in etnograf. gor. utrinkih, jih odbral in objavil v knjižni zbirki Görzer Studien... I. zv. : Görz. Geschichte und Geschichten aus der Stadt, der Grafschaft und ihrem friaulischen Vorlande (Celovec 1918). Tudi pozneje je Z-a zaposloval Savio kot nosilec in posrednik nemške romantike na tedanjem franciskejskem jugu: Deutsche Romantik in Görz 1820–1835), (Carinthia, Celovec 1955, 790–801), saj je bil imetnik njegove zapuščine. Pisal je še mdr. o Karlu Coronini-Crombergu (Adria und Ostalpen, Trst 1914, zv. 1–2), da je bil sam pesniško nadarjen, pa dokazal z liriko, ki jo je navdihnilo mesto Rim z okolico in življenje v Campagni: Römische Gegenwart, Elegien, Visionen, Veduten (Celovec 1944).

Prim.: E. Nussbaumer, Geistiges Kärnten, Celovec 1956; H. Giebisch-G. Gugitz, Bio-Bibliograph. Lexikon Oesterreichs, Dunaj 1964; A. Slodnjak-J. Kos, Pisma Matija Čopa I, 1986; dopis redakcije Avstr. biogr. leksikona sept. 1991, Dunaj; M. Jevnikar, Savio F. L, PSBL III, 304–05.

N. P.