Zidarič, Boris

ZIDARIČ Boris, pravnik, gospodarstvenik in javni delavec, r. 4. sept. 1919 v Trstu, živi v Lj. Oče Josip, finančni revizor, lutkar (gl. čl.), mati Karmela Železnik, gospodinja. Družina je emigrirala v Lj. Tu je obiskoval osn. š. (1925–29), nato real. gimn. Iz polit. razlogov in predvsem zaradi protesta proti verouku so ga izključili iz vseh lj. gimn., šolanje je nadaljeval na Ptuju, kjer je maturiral 1937 in se nato vpisal na Pravno fak. v Lj., 1941 absolviral, 1946 diplomiral in promoviral kot doktor prava. – Bil je član Kluba primor. akademikov, organiziral zbiralne knjižne akcije in ilegalen prenos slov. liter. preko meje. Hkrati je bil član jsl. naprednega akad. društva Jadran, ki se je po policijskem razpustu preimenovalo v Jugoslavijo. Kot član tega društva ter nekaj časa tudi njegov preds. je z drugimi organiziral mnogo študentovskih narodnoobrambnih taborov na Kočevskem in ob sev. meji, kjer je bil nemški pritisk zelo močan. Zaradi svoje leve usmerjenosti je 1940 skupaj s približno tridesetimi tovariši izstopil iz društva (skupina disidenti Jugoslavije). Že pred tem pa je bil iz istih razlogov s skupino Rus, Polič, Lubej izključen iz organizacije Sokol. Bil je podpisnik zahtevka za ustanovitev društva prijateljev Sovjetske zveze. V prvem študentovskem odboru OF na lj. U je jun. 1941 zastopal skupino disidentov. 1939 je prek dr. Lava Čermelja prišel v stik z Danilom Zelenom in na njegovo željo opravil nekaj nalog za TIGR. Ob izbruhu vojne je bil prostovoljec Soške legije. 21. jun. 1941 ga je it. policija zaprla in dec. istega leta ga je Posebno sodišče za zaščito države na drugem tržaškem procesu obsodilo na šest let zapora. Kazen je prestajal v San Gimignanu, bil po kapitulaciji It. dec. 1943 izpuščen ter nato po nekajmesečnem ilegalnem delu v Trstu spet aretiran in odposlan v konfinacijsko taborišče Buchenwald. Domov se je vrnil konec sept. 1945, ker je bil na poti iz taborišča vključen v delo misije za repatriacijo v Jslo v Pragi. Ima status borca 1941-45. – Po vojni je vodil nekaj večjih, predvsem zunanjetrgovinskih delovnih organizacij. 24 let je delal na odgovornih položajih v zvezni in republ. gospodarski zbornici doma in v tujini. Kot podpreds. Gospodarske zbornice Sje je bil odgovoren za področje ekonomskih odnosov s tujino (1974–81) in je razvijal mnoge pobude in aktivnosti za uspešnejšo organiziranost gospodarstva pri vključevanju v mednar. delitev dela, njegovo povezovanje in združevanje za vsklajen in učinkovitejši nastop na tujih tržiščih ter za tako ekonomsko politiko, ki naj pospešuje odpiranje jsl. gospodarstva v svet. Posebno skrb je posvečal napredku odnosov z deželami v razvoju, utrjevanju obmejnega gosp. sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov z It., Avstr. in Madž. Bil je delegat Drž. sekretariata za gospodarstvo LRS pri Uradu za zvezo FLRJ v Celovcu (1953–55); vodja predstavništev Gospodarske zbornice Jsle v Mehiki (1958–62), v Madridu (1968–74), v Trstu (1981–85); vodja jsl. oz. slov. gosp. delegacij v letih 1974–81 v It., Avstr., na Madž., v Kolumbiji, Venezueli. – Razvijanju ekonomskih odnosov s tujino se je posvetil tudi kot poslanec v skupščini SFRJ. Večkrat je vodil tiskovne konference doma in v tujini, se udeleževal okroglih miz ter razprav na mednar. kongresih in konferencah; sodeloval je pri meddrž. pogajanjih in predaval doma in v tujini o sodelovanju Sje in Jsle z drugimi državami. Napisal je tudi nekaj skript za dopolnilno izobraževanje zunanjetrgov. kadrov, prav tako člankov in razprav. – Za delo je prejel številna domača in tuja priznanja ter drž. odlikovanja, med drugim Red republike s srebrnim vencem.

Prim.: Osebni podatki; Ljubljana v ilegali, 1. del, Lj. 1959, 179, 311; Petdeset let slov. univerze v Lj., Lj. 1969, 121; Univerza v Lj. in 40 let KPS, Lj. 1977, 20; S. Kremenšek, Slov. stud. gibanje 1919–1941, Lj. 1972, 9, 238, pass. ; L. Čermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom, 1972. pass.; Ferenc, TIGR, 134, pass. ; V. Krivic, O množični udeležbi pravnikov v NOB 1941–1945, Borec, marec/april 1985, 152, pass.; Študentski in dijaški delovni narodnoobrambni tabori v Sloveniji, Mrb. 1987, 4, pass.; članki v Gospodarskem vestniku 28. dec. 1978, 13. sept. 1979, 17. jan. 1987, 8. dec. 1989, vse s sl.; M. Vrhunec, Dr. Bor. Zidarič – sedemdesetletnik, Delo 1. sept. 1989 s sl.; V. B. – Vlasta Bernard, Dr. B. Zidarič - po štirih letih službovanja v Trstu, PDk 19. jul. 1985 s sl.; J. Koren, Dr. B. Zidarič – sedemdesetletnik, PDk 8. sept. 1989 s sl.; Bibliografski oddelek NUK; Arhiv Dela.

Škoberne