Zidar, Alojz

ZIDAR Alojz, polkovnik JLA v pokoju, tigrovec in borec NOBJ, r. 4. dec. 1914 v Topolcu pri Ilir. Bistrici, živi v Kopru. Oče Mihael, mati Josipina Oblak. Osn. š. v Trnovem (Ilir. Bistrica), nato se je izučil za mehanika. Bil je avto-prevoznik pri raznih podjetjih na področju Ilir. Bistrice ter prevažal material do Reke, Postojne, Trsta in po Istri. Šofer Leopold Šircelj iz Topolca mu je prvi dal ileg. tigrovsko liter. V organizacijo TIGR ga je pritegnil Viktor Bobek, vodja na Bistriškem in Z. je predvsem od njega prejemal liter. (Svoboda, Istra, Straža ob Soči, Istra kliče itd. ter Libertà e Giustizia, Unità, Avanti in druge). To liter. so prinašale iz Jsle oborožene trojke (Danilo Zelen, Ferdo Kravanja, Just Godnič idr.). Liter. in tudi orožje je od trojke sprejemala Bobkova skupina (V. Bobek, Tone Dolgan, Josip Ujčič, Marija Valenčič, Marija Urbančič) v gozdu hriba Stražica, v Ratečevem Brdu. Še isto noč so liter. in orožje s trojko nesli v skrivališče v Staro Sušico. Zanjo sta odgovarjala sodelavca Marija in Frane Zafred (gl. čl.) Liter. so mnogi poleg navedenih raznašali po brkinskih, bistriških, pivških, hrvaških vaseh do Reke in po istrskih vaseh, mnogo tudi v Milje in Trst. Z. je liter. in orožje s hlodi vozil iz javorniških in snežniških gozdov in jo spotoma oddajal zaupnikom. 1. maja 1941 so Z. nasilno odpeljali v posebni bataljon (battaglione speciale) v mesto Pescio, kmalu nato na Sardinijo. Tu je pobegnil, bil ujet in obsojen na dve leti zapora. Ko je it. vojska napadla Grčijo, je bil kot kaznjenec poslan gradit utrdbe pri Volosu. Tu se je povezal z organizacijo EAM (grška OF), nato pri Makrinici pri Volosu vstopil v grške partizane in se v njihovih edinicah boril proti it. vojski. Po it. kapitulaciji je odšel k partiz. v Makedonijo, se udeležil ustanovitve I. makedonsko-kosovske brigade in njenega slavnega »bogomilskega pohoda«. Med NOBJ je opravljal pomembne vojaške dolžnosti in dosegel čin kapetana I. razr. ter bil odlikovan tudi z najvišjimi odlikovanji; prejel je bolgarsko odlikovanje »otečestvena vojna«. Ob koncu vojne je kot kapetan služil v vojski pri motoriziranih edinicah. V Banatu so sovjetski inštruktorji pod poveljstvom sovjet. polkovnika uvajali v kmetijstvo socializem, Z. se s tem ni strinjal, zato se je moral v generalštabu zagovarjati, češ da je nasprotnik sovjetov in Stalina. Ob informbiroju je bil nenadoma obtožen, da je sovražnik Jsle in pristaš Stalina, zato je bil odposlan na Reko in polkovnik Ješo Popović mu je v prisotnosti majorja Kvaternika z zmerjanjem, da je informbirojevec, izročil odpustnico iz vojske. Z. je bil na cesti in se preživljal kot taksist. Tedaj so ga agenti Udbe silili, naj sodeluje z njimi. Ker ni pristal, so mu zagrozili. Kmalu je bil v mreži. Nekdo mu je naročil, naj mu pripelje iz garaže neke reči s taksijem. Komaj je delo opravil, ga je Udba dala sodišču, da je ukradel tiste reči. Sodnik, bivši fašist, pripadnik bataljona M (Mussolini) iz Jelšan, neki Simić, ga je po nalogu Udbe obsodil. Z. je sodnika poznal, zato mu je očital, da je fašist. Za sodnika, ki je sodil v imenu ljudstva, je bila žalitev in obsodil ga je na 14 mesecev ječe, ki jih je Z. prebil v Lepoglavi. - Z. se je po vrnitvi iz zapora pritožil javnemu tožilcu na Reki, ki se ni zmenil. Večkrat je šel v Bgd, se pritožil na Vrhovno zvezno sodišče, na Zvezo borcev Jsle in maršala, naj poravnajo krivico. Končno se je odpravil k Titu. Tudi ta poseg ni bil uspešen (glej str. 250–58 v Z-evi knjigi Doživetja tigrovca partizana). – Z. je imel stalne težave zaradi svojega zagovarjanja organizacije TIGR. Niso mu objavili ugovora proti članku v Slovenskem Jadranu, objavljenem 10. jan. 1958, ki je blatil tigrovce. Z. je pisal CK KPS v Lj. Podpisali so pismo še nekateri tigrovci. Vidnejše so poklicali v Lj. na CK KPS in jih odstranili z odgovornih mest. Z. je bil večkrat klican na policijo v Koper. Nekdo iz Ilir. Bistrice ga je tožil, da hoče v Ilir. Bistrici ustanoviti svojo stranko. Na CK KPS v Kopru je bilo pozvanih več tigrovcev in so jim dopovedovali, da je bilo delovanje organizacije TIGR negativno. Z. je ugovarjal s trditvijo, da so se tigrovci borili proti fašizmu, ko je Mussolini grozil svetu s svojo milijonsko vojsko in ko je Stalin paktiral s Hitlerjem, so tigrovci iskali zaveznike pri vseh, ki so se borili proti fašizmu. – Z. je napisal več člankov o organizaciji TIGR, važnejši so: Spomini na organizacijo TIGR, TV-15 od 6. sept. do 11. okt. 1979 (6 nadaljevanj); Resnica o TIGR-u, Bistriški zapisi 2/1984. Najpomembnejša pa je knjiga Doživetja tigrovca partizana, Lipa Koper in ZTT Trst 1987 (264 str.); spremno besedo je napisal Br. Marušič; knjigi je dodanih več fotografij.

Prim.: Osebni podatki; lastni arhiv; natančen življenjepis in delovanje v knjigi Doživetja tigrovca partizana; Knjiga '87, 487.

Rut