Zavrtanik, Adolf (1882–1964)

ZAVRTANIK Adolf, industrialec, r. 16. jan. 1882 v Solkanu, u. 23. avg. 1964 v Kamniku. Izšolal se je v trgov. stroki, imel v ul. Porta trgovino z mešanim blagom, nato je delal prav tako v Trstu v tovarni čokolade Lejet. Poročil se je z Gemmo Babuder (3. dec. 1883, Trst – 17. jan. 1957, Lesce); njuni otroci: Milena (1905–57, por. Potrata), Elizabeta (r. 1906, por. Koman), Adolf (mlad umrl), Ada (r. 1910, por. Sitar), Lidija (1914–89, por. Mandelc). Poleti 1921 so pribežali v Jslo, najprej na Bled, 1922 v Lesce, kjer so še isto leto začeli s proizvodnjo čokolade. Ta je potekala sprva v izredno skromnih razmerah, v enem samem prostoru in le s tremi stroji, deloma na ročni pogon, ki jih je Z. iznajdljivo izdelal iz razpoložljivega, predvsem vojnega materiala (valji iz granatnih tulcev). Do 1925 je sezidal hišo s tovarniškimi prostori, kjer je začela z delom razmeroma majhna, a moderna »Tvornica čokolade Zavrtanik, Lesce-Bled«. Proizvodnja okoli 600 kg čokolade dnevno je temeljila v glavnem na delu družinskih članov, tovarna je zaposlovala največ tri druge delavce. Z-ovo načelo je bila visoka kakovost, omogočala sta jo zlasti omejeni obseg proizvodnje in uporaba najboljših surovin, predvsem kakava iz afriških in ameriških kolonij, ki ga je uvažal v zrnju in ga predeloval v svojem obratu. S prodajo zato ni bilo težav, kupci so prihajali tudi neposredno v tovarno, med njimi člani vladajoče rodbine s kraljem Aleksandrom. – Med vojno je proizvodnja mirovala, 1946 je prišlo do nacionalizacije brez odškodnine, vendar delovanje tovarne brez njenih prejšnjih delavcev-lastnikov ni bilo mogoče. Z. je kot tehnični vodja v povojnem pomanjkanju ponovno vzpostavil proizvodnjo z (predvsem maščobnimi) nadomestki, usposobil dotrajane stroje in opremo, dovolil uporabo svojega priimka kot kakovostne označbe. V obratu je delalo več družinskih članov, za očetom pa je prevzela tehnično vodstvo Z-ova hči Milena Potrata. Iz tradicije te Zavrtanikove tovarne je izšla današnja Gorenjka. Z. je preživel zadnja leta pri oddaljenejšem družinskem članu, ki ga je odtujil ožjim svojcem, da bi se okoristil z ostankom njegovega premoženja.

Prim.: Podatki hčerke Ade Sitar; Krajevni leksikon Dravske banovine 1937, str. 653.

SAS