Zavadlav, Zdenko (1924–2006)

ZAVADLAV Zdenko, publicist, r. 29. maja 1924 v Šoštanju, živi v Lj. Oče Ignac, gimnazijec gor. drž. gimn. iz Štandreža, mati Flora Batistič, trgovka iz Trsta. Oče je po prvi svet. vojni sodeloval v narodnoobramb. gibanju, 1923 je emigriral v Jslo in se kot uslužbenec zaposlil v Šoštanju. Mati se je s svojo družino že med prvo svet. vojno preselila v Lj. Tu so odprli trgovino južnega sadja. Osn. š. je obiskoval v Šoštanju, v Lj. realno gimn. Zaradi sodelovanja z levičarskimi dijaškimi organizacijami so ga v sedmem letniku 1941 izključili iz lj. sred. š. (letnik je končal v Mrbu). Zaradi očetovega izgnanstva se je družina to leto preselila v Lj. in nato v Štandrež. Z., ki je bil aktivist mladinske OF že v Lj., je polit. delo nadaljeval na Gor., kjer se je povezal z Borisom Dročem in nato Antonom Veluščkom (gl. čl.). Delal je kot mladinski aktivist, nato pa kot član obveščevalne službe za Gor. Okt. 1942 ga je zajela it. policija in ga zaprla najprej v Gor., nato v Rimu. Po obsodbi pred vojaškim sodiščem je bil zaprt v Roveretu in nato v zaporu Coroneo v Trstu. Po posredovanju gor. prefekta grofa Paceja, ki je bil znanec njegovih sorodnikov, in škofa Fogarja, ki je poznal očeta, so ga nem. oblasti izpustile (okt. 1943). Po vrnitvi iz zaporov je delal kot član VOS za Gor. in za Goriško. Za tem je bil član okrož. izpostave odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS za gor. okrožje, avg. 1944 pa je bil premeščen na Štajersko, kjer so ga vključili v delo oddelka Ozne za Štajersko in Koroško, odgovoren za Mrb. Po vojni je bil namestnik načelnika Ozne za Mrb. in bil v tej funkciji navzoč tudi pri povojnih pobojih domobrancev na Štajerskem. Okt. 1946 je bil premeščen v Bgd, kjer so ga v drž. okviru Ozne zadolžili za obveščevalno službo v It. Še isto leto se je temu delu odpovedal. Dne 1. jan. 1947 se je zaposlil kot sekretar v Tovarni avtomobilov v Mrbu. Okt. 1948 so ga jsle vojaške oblasti obtožile za agenta zahodnoevrop. držav (že pred tem so njegovo ženo Vero Uršič iz Sežane obsodili kot agentko Gestapa) ter Informbiroja. Obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo. Po posredovanju Josipa Rusa, očetovega sokolskega prijatelja, so V-ovo obsodbo omilili na dvajset let ječe. Od tega je bil zaprt šest let v Lj., Mrbu, Novem mestu, Škofji Loki. 1954 je bil pogojno izpuščen, do upokojitve 1976 je delal v turističnih agencijah in v hotelstvu. - Z-ovo življenje je bilo prepleteno s številnimi osebnimi stiskami, konflikti in iskanji resnice. Od tu izvira njegova publicistična dejavnost, s katero se je pričel ukvarjati v začetku osemdesetih let. Njegova publicistika v obliki člankov, pisem, peticij, glos, daljših razprav, polemik in intervjujev obravnava različna področja, največ je pisal o povojnih pobojih domobrancev in drugih nasprotnikov NOB na Štajerskem, o dejavnosti vamostnoobveščevalne službe in Ozne med vojno na Gorenj. in Štajerskem, o stikih med partizani in nem. oblastmi na Gorenj., o dachauskih procesih in ujetnikih, o slov. narodni spravi, o ekoloških in drugih sodobnih vprašanjih itd. V njegovih spisih prevladujejo polemični toni. Njegova bibliografija obsega nad 70 enot. Objavljal je v slov. časnikih in revijah v Sji in v tujini (Borec, Nova revija, Mladina, Tribuna, Teleks, Delo, NRazgl, Dnevnik, Gorenjski glas, Družina, Novi tednik, KatG, Vestnik in Tabor ter Svobodna Slovenija v Buenos Airesu), daljše zapise, ki jih je sestavil na podlagi lastnih doživetij in virov, je tudi arhiviral v arhivih IZDG, GorMuz in RSNZ. V knjižni obliki je izšel njegov širši zapis Iz dnevniških zapiskov mariborskega oznovca (Mrb. 1990). Drugi del zapiskov z opombami in viri pa je pripravljen za tisk, prav tako so za tisk pripravljene Resnične in neresnične zgodbe o Ozni in gestapu na Štajerskem.

Prim.: Osebni podatki; Življenjepisni podatki v Arhivu GorMuz v Novi Gor.; Z. Zavadlav, Iz dnevniških zapiskov mariborskega oznovca, Mrb. 1990, pass.; Jožko Kragelj, Moje celice, Lj. 1990, pass.

Plah.