Zafred, Stojan (1951–2002)

ZAFRED Stojan, slikar samouk, r. 13. jul. 1951 Postojni, živi v Divači. Oče Franc, železničar, mati Marija Tomažič. Osn. šola v Divači, šolanje je nadaljeval na Tehniški š. za elektrotehniko v Lj. Kot srednješolec se je zanimal za glasbo in igral v koprskem ansamblu Diamanti. 1970 so mu zaradi nesrečnega skoka v morje med počitnicami v Valdoltri trajno ohromele oke in noge. Med dolgotrajnim zdravljenjem je odkril, da lahko piše s svinčnikom v ustih, to spretnost je še izpopolnil in se poskusil v risbi ter s slikanjem v olju. V bolnišnici je upodabljal sosede, prerisoval razglednice, kasneje pa ga je zamikala kraška motivika. Njegova prva slik. mentorica je bila akad. slik. Seka Tavčar. Zgodnja dela so nastajala v skladu z likovno preprostim realističnim gledanjem. Ustvarjal je tihožitja in vedute, pri portretih pa je viden ekspresivni naglas. V nadaljnjem opusu se je poglobil v posebnosti kraške arhitekture; ta slikarsko zanimiva snov mu je omogočila napredek v kolorističnem smislu. Na to temo je 1983 ustvaril tudi ciklus grafik, ki so izšle v posebni mapi. Opazno je, da je tedaj že izoblikoval izrazit osebni pečat in utrdil slikarsko-tehnično znanje. V risbi razodeva močan smisel za filigransko natančno oblikovanje detajla. V naslednji umetnostni fazi se v Z-ovih delih pojavijo nadrealistične prvine, tradicionalna kraška arhitektura se je spremenila v grozljivo kuliso, upodobljeni svet pred gledalcem razpada, priča smo fantastičnim videnjem, ki so posledica slikarjeve težke bolezenske preizkušnje in slutenj ob naravnih nesrečah. Umetniški vrh pomeni ciklus Tkiva, ki je nastal na osnovi univerzalnega raziskovanja človeške zgradbe. Barve so sedaj žive in kontrastne, očiten je odmik od realističnih zaznav stvarnosti, ko umetnina že prehaja v prepričljivo izrazno splošnost. Z. je samostojno razstavljal v naslednjih krajih: Lj., Postojna, Divača, Koper, Zadar, Sežana, Nova Gor., Tatre, Pliskovica, Boljunec, Salež, Trst, Škedenj, Kanal, Idrija, Dutovlje, Izola, Padriče, Ilir. Bistrica, Portorož, Kostanjevica na Krki, Novo mesto, Krško, Trebnje. Od 1986 je štipendist mednar. združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali nogami (VDMFK – Vereinigung der mund- und fussmalenden Künstler) v Liechtensteinu, kamor redno pošilja svoja dela. 1976 je dobil diplomo na ex temporu v Piranu, 1978 prav tam odkupno nagrado, 1982 plaketo S. Kosovela Skupščine občine Sežana.

Prim.: Osebni podatki; PDk 6. jan. 1973; TT 16. maja 1973; TT 12. dec. 1973; PrimN 24. maja 1974; 16. dec. 1977; Nedeljski dnevnik 24. avg. 1978; PDk 28. jan. in 27. mar. 1982; St. Zafred. Razstava slik in risb, Zavod za rehabilitacijo invalidov, Lj. 17. dec.-27. dec. 1982 (zloženka); Dnevnik 28. dec. 1982; St. Zafred, Galerija Rika Debenjaka Kanal, 25.3.-17.4.1983 (zloženka); PDk 21. maja 1983; PrimN 31. maja 1983; PDk 19. jun. in 17. nov. 1983; Picc. 21. febr. 1984; Delo 13. mar. 1984; St. Zafred, Razstava slik, Klub kulturnih in znanstvenih delavcev, Lj., 11.5.-1.6.1985 (zloženka); PDk 12. dec. 1985; 7 dni 18. jun. 1987; Skupinska razstava. Vojko Gašperut – Gašper, Stanka Glavan, Rajmund Hansal, St. Zafred, Trebnje, maj – jun. 1989 (zloženka); St. Zafred, Razstava olj, Portorož. 5.4.-15.4.1990 (zloženka; Arena 12. maja 1990; PDk 23. maja 1990; Neodvisni dnevnik 26. maja 1990; Paraplegik jun. 1990, št. 49; PrimN 12. jun. 1990; Politikin Zabavnik 27. jul. 1990; St. Zafred, Pregledna razstava, Dolenjski muzej, Novo mesto, 27.7.1990 (razst. karal.); St. Zafred, Trebnje, Novo mesto, Sežana 1990 (razst. katal.); Dolenjski list 2. avg., 13. sept., 6. dec. 1990; Skozi Kosovela vidim čas. Razstava slik, Mala gal. Sežana, 21. mar.-11. apr. 1991(razst. katal.).

M. V.