Wolsegger, Ferdinand P. (1880–1959)

WOLSEGGER Ferdinand P., pravnik, r. 11. okt. 1880 v Kočevju, u. 1. febr. 1959 v Innsbrucku. Oče Peter, gimn. prof., je prišel v Kočevje iz kraja Matrei na vzhodnem Tirolskem, mati Friederike Wenedikter, gospodinja. W. je študiral pravo na Dunaju in Černovicah v Bukovini. Poleg rodne nem. je obvladal tudi slov. in it., sporazumeval pa se je tudi v poljščini in ruščini. Uradniško kariero je pričel v Velikovcu na Koroškem kot okrožni glavar, potem je bil v Wolfsbergu in Clcu. Nato je postal svetnik na notranjem ministrstvu na Dunaju. Službeno pot je nadaljeval kot vodja dežel. urada za Koroško za časa dežel. glavarja Lemischa. Podpiral je nacionalsocializem in germanizacijo kot privrženec velikonemške ideje. Bil je tudi poznavalec etničnih problemov. Zaradi idejnih pogledov, poznavanja okolja in uradniških izkušenj ga je koroški gauleiter in vrhovni komisar operacijskega območja Jadransko primorje Friederich Rainer imenoval sept. 1943 za svojega namestnika v uradu v Trstu. Podobno kot večina Rainerjevih sodelavcev je tudi W. izhajal iz vrst koroških uradnikov, tedaj je bil vladni preds. na Koroškem. Poleg tega je nem. politika v operacijskem območju, ki se je razlikovala od tiste na zasedenem Štajerskem in Gorenjskem, zahtevala uglajenega in diplomatsko spretnega uradnika, kar je W. bil. Njegova prva naloga je bila organiziranje Rainerjevega urada v Trstu, vključno z pravosodnimi organi. Pri tem je imel široka pooblastila pri izbiri sodelavcev, s katerimi je po Rainerjevih smernicah upravljal operacijsko območje. W. pa ni bil le izvrševalec ukazov nadrejenih, temveč je s poznavanjem razmer pomembno vplival na oblikovanje Rainerjeve politike. Značilnost delovanja W. je bila diskretnost, tako da se ni javno pretirano izpostavljal. Zato je njegova medvojna vloga razmeroma skromno poznana. Po vojni se je umaknil v Matrei na vzhodno Tirolsko, kjer so ga aretirale angl. okupacijske oblasti in odpeljale v Wolfsberg zaradi obtožb na račun medvoj. delovanja. Isti dan, ko je bil aretiran, so njegovi sorodniki v Matreiu uničili vse gradivo, ki bi ga moglo bremeniti. V Wolfsbergu je W. hudo zbolel, sorodnikom ga je uspelo prepeljati na Tirolsko, na bolj varno ozemlje pod franc. upravo. Ko je val denacifikacije opešal, se je zaposlil kot administrator v samostanu v Stamsu.

Prim.: Pier Arrigo Carnier, Lo sterminio mancato. La dominazione nazista nel Veneto orientale 1943–1945, Mursia, Milano 1982; Tone Ferenc, Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943, Mrb. 1967; August Walzl, »Als erster Gau...«. Entwicklungen und Strukturen der Nationalsozialismus in Kärnten. Universitätsverlag Carinthia, Celovec 1992.

Godeša