Primorski slovenski biografski leksikon
WOLF Janez, kulturni in gospodarski delavec, duhovnik, r. 26. avg. 1835 v župniji Podbrdo, u. kot vojni begunec v Lj. 10. maja 1917. Oče Blaž, kmet, mati Marija Kos. Posvečen 22. avg. 1859. Pet let je bil kaplan v Ročinju, nato do 1868 v Kanalu, kjer je pisal kroniko, potem župnik v Šlovrencu 1868–76, nato župnik v Mirnu in od 1880 do 1900 pri Sv. Ignaciju na Travniku v Gor., končno je bil stolni kanonik v Gor. Bil je cerkveni nadškof. sodnik in po smrti nadšk. Jordana kapitularni vikar (1905–06). Zatem upravitelj deškega malega semenišča in ravn. nadškof. pisarne. – Bil je ponižna, skromna duša, toda neutruden delavec, vesten in goreč. Na Travniku je dal poslikati cerkev. Po naročilu nadšk. Missie je kupil Böckmanovo vilo z vsem zemljiščem, kar je bilo podlaga za nadškof. deško semenišče. W. je imel finančni in gospodarski talent. Njemu je nadšk. Sedej zaupal vse finance za gradnjo mogočne stavbe semenišča. – W. je bil tudi preds. Jožefovega društva za bolne duhovnike. To društvo je imelo svoje hiše v Meranu in v Gor. V Iki blizu Opatije je dal zgraditi morsko zdravilišče, ki se je po njem imenovalo Joanneum. – W. je bil tudi navdušen planinec. V naravi, v gorah je iskal razvedrilo in si krepil živce za odgovorno delo, ki mu je bilo naloženo. Zato je čutil nepopisno domotožje, ko je moral v begunstvo v Lj., od koder je hrepenel po svojih hribih in čistem zraku. Prav ljubljanska megla je pomagala, da je počasi izhiral.
Prim.: J. Abram, Kanonik Janez Wolf, KolGMD 1929.
Jok
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine