Vošnjak, Bogumil

VOŠNJAK Bogumil, pravnik, politik, r. 4. sept. 1882 v Celju, u. 18. jun. 1959 v Washingtonu (ZDA). Oče Mihael, organizator zadružništva in posojilništva, mati Henrietta Deutschmann. Osn. š. in tri razr. gimn. je obiskoval v Celju. Preostale razr. gimn. pa v Gor., kamor sta se z očetom preselila po materini smrti. Študiral je pravo v Pragi, v Gradcu in na Dunaju, tu je 1906 tudi doktoriral. Šolanje je nadaljeval v Parizu in Heidelbergu. V dijaških letih je veliko potoval in objavil knjigo Zapiski mladega potnika (Gor. 1903) ter knjigo o Rusiji Na razsvitu (Lj. 1906). 1910 je objavil knjigo Vstava in uprava Ilirskih dežel (1911 je knjiga izšla v češkem prevodu). V času pred prvo svet. vojno je sodeloval v Soči, celjski Domovini, LZ in bil ustanovitelj, ured. in sodelavec goriške revije Veda (1911–15). V Gor. je sodeloval pri akademskem društvu Adria in pri ustanovitvi založbe Socialna matica (1910). Takrat sta bila oče Mihael V. in sin Bogumil pomembna dejavnika v javnem življenju gor. Slov. Mihael V. (1837–1920) se je v Gor. naselil 1896 zaradi sinovega zdravja, potem ko se je uveljavil kot organizator slov. denarnih zavodov zlasti na Štajerskem. V Gor. sta Vošnjakova stanovala najprej v ul. Codelli, potem v vili »Judit« na korzu Franca Jožefa. Njun dom je bil pomembno zbirališče gor. slov. javnih delavcev zlasti liberalne smeri. 1912 je V. postal privatni docent zgb. U (predaval je obče državno pravo). Ob začetku prve svet. vojne je bil mobiliziran, ko se je dec. 1914 vrnil na dopust v Gor., se je pričel pripravljati za odhod v tujino, kamor je v začetku febr. odšel. Živel je najprej v It., nato je prišel v Švico (sem mu je sledil oče) in deloval kot član jsl. odb. (ustanovljen maja 1915 v Parizu, svoj sedež je imel v Londonu). Med bivanjem v tujini je z objavami, predavanji, obiski in drugim sodeloval pri utemeljevanju zamisli bodoče jsl. države (med drugim je že 1915 objavil brošuro La question de Trieste). Poleti 1917 je sodeloval pri nastajanju krfske deklaracije. O bodoči državi je sodil, da mora biti unitarna, vendar ne centralistična in uniformirana. V začetku 1918 je bil na obisku pri preds. ZDA Wilsonu, konec istega l. pa se je vrnil v Pariz, kjer je začel delovati v jsl. delegaciji na mirovni konferenci. Takrat je objavil tudi propagandno brošuro Les pays de Goritsa et de Gradisca et la ville de Goritsa (Paris 1919). V letih 1919–20 je predaval na lj. U, izvoljen je bil v jsl. konstituanto (na listi Samostojne kmečke stranke). 1921 in 1923 je bil izvoljen za jsl. veleposlanika v Pragi, tu je ostal do 1924. Potem je živel v Bgdu. 1928 je objavil spomine U borbi za ujedinjenu narodnu driavu. Objavil je nekaj brošur in razprav s področja prava in politike. Med vojno se je pridružil četniškemu gibanju Draže Mihailovića. Po vojni je emigriral v ZDA, kjer je deloval v nekaterih vladnih organih in bil eno leto predavatelj na U. v Berkeleyu.

Prim.: SBL IV, 583–84 (in tam navedena lit.); M. Waltritsch, Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem, Gor. 1982, 45–49.

B. Mar.