Vitez, Marjan Maks

VITEZ Marjan Maks, pesnik in likovnik, r. 29. nov. 1962 v Kopru, živi v Sežani. Oče Edvard, strojevodja, mati Marija Škerlj, pletilja. Poklicno š. za upravljalce energetskih naprav je dovršil v Lj. 1980, a je bil le eno leto zaposlen pri tem delu. Kot človek nemirnega, občutljivega duha se je popolnoma posvetil umetniškemu ustvarjanju. Začel je s slikanjem na steklo, s kiparstvom in rezbarstvom. Od 1984 dalje se je udeležil mnogih likovnih tečajev (tudi na ALU), študijskih kreacij in razstav (Kaštel, Portorož, Železniki, Kranj, Šepulje, Lj., Sarajevo, Idrija, Dutovlje). V letih 1989/90 je ustvaril ciklus slik Osamelci po istoimenski knjigi idrijskega psihiatra dr. Jožeta Felca. Ker je bil tedaj v depresiji, so obrazi precej grozljivi, morbidni. Samostojno kiparsko razstavo je pripravil v Sežani (1990). Pomembnejše kiparske stvaritve so Slovenske jaslice v Sežani, Pietà na Gorjanskem, Nagrobnik slikarju M. Amaliettiju na lj. Žalah itd. – Vedno bolj ga je mikalo tudi novo področje umetnosti – poezija. S sponzorstvom Psihiatr. bolnišnice Idrija je objavil zbirko Žarenja (1991), s pomočjo občine Sežana pa zbirko Kamen spoznanja duhovnosti po Kosovelovih stezah (1993). Poezijo je objavil še v JKol 1993, v PrimSreč (1993, št. 149) in v reviji Kras. Poezija je izvirna, osebno izpovedna, izraz depresivnega in kaotičnega občutja, z rahlim vplivom Baudelairovega Cvetja zla in Kosovelovega ekspresionizma. 25. jan. 1994 je objavil Manifest elite plemenitega duha v okviru studia Brinjevka v Sežani, podpiral naj bi kulturno dejavnost mladih in se boril proti drogam vseh oblik. V tem prizadevanju je izdelal 5 grafičnih listov-serigrafij na temo Kras in jih opremil s svojo poezijo.

Prim.: M. Uršič, Osamelčeva Žarenja, PrimN 11. okt. 1991 s sl.; avtorjevo osebno sporočilo in dopolnilo knjižničarke Kosovelove knjižnice v Sežani Tanje Pipan (20. jun. 1994).

Dolenc