Valiček, Josip

VALIČEK (WALICEK, WELICEK, VALICHEK) Josip, orglar, r. 12. febr. 1879 blizu Brna na Moravskem. Mlad je prišel v Lj. in se zaposlil pri znanem orglarju Ivanu Milavcu (gl. čl. v tem snopiču). Že tedaj je užival sloves izbornega izdelovalca pnevmatike, še posebej igralnikov. Po 1. svet. vojni je prišel v Gor. in delal pri org. mojstru Ivanu Kacinu (gl. PSBL), ki je 1919 odprl tovarno harmonijev, pianinov in orgel. Ko je Kacin 1928 zapustil Gor. in se preselil v Domžale, sta V. in Jurij Bencz ustanovila lastno družbo Caecilia, ki je vztrajala le 4 l. Potem je V. imel svoje podjetje, kjer je gradil in popravljal instrumente. Zaradi gospodarske krize se je družina V. znašla v finančnih težavah. Viri poročajo, da je V. zgradil orgle za cerkev v Števerjanu. Njegovo delo so tudi orgle v Šempetru na Krasu in v Spodnji Idriji, o katerih poroča v CG (1936–1939) strokovnjak za orgle dr. Fr. Kimovec in ga zelo hvali. Tudi njegova sinova sta bila orglarja.

Jožef, r. 20. mar. 1911 v Lj. in u. 4. jul. 1973 v Jamljah in Bogomil, r. 22. okt. 1922 v Lj., u. 27. jan. 1974 v Gor. Jožef ali Jožko se je učil obrti že v Kacinovi delavnici in nadaljeval v delavnici Caecilia. Potem sta sinova delala z očetom do približno 50. let. Nadaljevala sta sama v nelahkih gospodarskih razmerah. Strok. knjige poročajo, da je podjetje V. zgradilo orgle v kraju Treppo Carnico v Furlaniji. Tu so baje delali vsi trije. 1960 je B. V. naredil orgle z manualoma in s pedalom v Doberdobu; prejšnje so bile iz delavnice Caecilia, 1960 je B. V. popravil orgle v Bazovici in jim vgradil električni ventilator, jih 1969 prečistil in uglasil. 1963 je prenovil orgle sv. Vincenca Pavelskega v Trstu. 1964 sta brata V. zgradila orgle z manualoma in s pedalom v Šempolaju. Enake orgle sta zgradila 1959–69 v Borštu. Na Katinari v Trstu sta popravila mehaniko ter spremenila foniko in nomenklaturo registrov. 1971 je podjetje zgradilo orgle v Ukvah v Kanalski dolini. 1972 je B.V. popravil orgle v Rojanu v Trstu. V cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa v Trstu je B. V. preložil orgle na kor nad glavni oltar. Ni letnice.

Prim.: G. Radole, L'arte organaria a Trieste, 159–60, 162, 176, 181–3, 193 (Bologna 1975); I. Caruana, L'arte degli organi nel Friuli-Venezia Giulia. L'arcidiocesi di Gorizia (Il Loggione 1973), 37, 48, 86–87; I. Paroni-O. Barbina, Arte organaria in Friuli, 223–24, 239–40 (Nuova base); CG LIX (1936), 184; CG LXII (1939), 183–84; podatki žpk A. Prinčiča, L. Makuca in Z. Gravnerja.

Har.