Vuga, Svetozar (1914–?)

VUGA Svetozar (Žarko), pravnik in časnikar, r. 24. nov. 1914 v Trstu, živi v Koprivi na Krasu in v Parizu. Oče Franc, sodnik iz Kanala, mati Ivanka Zega, poštna uslužbenka in posestnica v Koprivi, sestra Nevenka (gl. čl.). Po moževi smrti je s sestro Ernesto vodila znano gostilno »Zega« (Bedgarjevi). Osn. š. v Koprivi, nato v Vipavi, kjer je oče služboval, in končno pripravnica in vstop v drž. gimn. v Gor. Študij je nadaljeval na škof. klas. gimn. v Šentvidu nad Lj., ker se je oče izselil v Lj., postal jsl. državljan in z njim tudi V. Matura na klas. gimn. v Mrbu 1934. V Parizu je študiral na Svobodni šoli polit. ved, kjer je poglabljal zamisel združene Evrope v preteklosti in v bodočih perspektivah, in na Pravni fak., kjer je diplomiral 1940. Vpisal se je tudi na magisterij ter pripravljal dokt. disertacijo o filozof. osnovah gospodar. nacionalizma. Po nem. vdoru v Jslo je bil iz Francije evakuiran v London, kjer je bil v službi v Minist. za finance jsl. vlade v begunstvu. V jeseni 1944 se je s prvim transportom vrnil v osvobojeni Bgd in bil zaposlen v Poverjeništvu za finance. Ko se je formiral slov. bataljon, se mu je pridružil kot borec, bil po hudi bitki pri Opatovcu na sremski fronti zajet in odveden v taborišče blizu Linza (Zgor. Avstr.). Po osvoboditvi se je vrnil domov in bil v službi v Študijskem odseku PNOO v Trstu, kasneje v ured. PDk, kjer je med drugim objavljal vsakodnevno »posebno poročilo« o zasedanju zunanjih ministrov štirih velesil o mirovni pogodbi z It. Nato je bil ur. zunanjepolit. rubrike pri Ljudskem tedniku. Ker mu je jsl. oblast odvzela prepustnico, se ni mogel vrniti v Trst, zato se je zaposlil pri OLO Sežana kot niž. pravni referent. Na radiu Koper je bil prevajalec in časnikar v polit. redakciji od 1951–55, ko se je izselil v Francijo. – V Franciji je bil bančni uslužbenec American Expressa na amer. voj. letal. bazi v bližini Nancyja in pozneje pri istem podjetju v Glavnem stanu zavez. sil v Evropi v okolici Pariza. Po izselitvi teh ustanov v Belgijo je služboval v pravnem referentstvu franc. zavarovalne družbe GFA v Parizu do upokojitve konec 1979. Kot upokojenec se bavi s pridelovanjem terana na svojem posestvu v Koprivi, po več mesecev v letu pa preživi v Parizu. – Kot visokošolec v Parizu je anonimno objavil članek o odstavitvi trž. škofa Fogarja v dnevniku Le Populaire sept. 1936. V istem listu 1938 članek o mučeniški smrti glasbenika Lojzeta Bratuža. V dnevniku L'Aube 1939 članek o izganjanju slov. jezika iz primor. cerkva. Ko je bil v akad. letu 1938/39 preds. društva slov. izobražencev v Parizu, je izšla v dvojezični reviji Voix européennes – Europäische Stimmen resolucija društva proti nem. zasedbi Češkoslovaške, eno leto prej pa je bila objavljena resolucija istega društva proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. 1947 je objavil v PDk članek o nastanku prosv. življenja v Koprivi in o njegovi oživitvi po zlomu faš. V LdTd 1947 je pisal o proslavi 50-letnice društva Zarja v Koprivi. V Ned. dnevniku 27. dec. 1987 je pisal o generalu Boroeviću in njegovem načrtu o ustanovitvi slov. vojske (Pozabljeni »Soški lev«). V istem listu 3. jun. 1990 o volilni kampanji in o volitvah na Krasu (Oficirska čepica nad opozicijsko skrinjico).

Prim.: Osebni podatki 5. jul. 1990; A. Novačan, Jeruzalem-Kairo, SM Lj. 1986, pass.

Jem.