Primorski slovenski biografski leksikon

VRATOVIČ Mirko, pravnik in politik, r. 18. dec. 1885 v Pulju, u. tam 8. jan. 1968. Oče Grgur je prišel v Pulj iz Čičarije in si s pridnostjo nabral večje premoženje. V. je obiskoval osn. š. in gimn. v roj. kraju, se vpisal na Pravno fak. v Gradcu in promoviral iz prava na Dunaju. Že kot študent se je boril za pravice Slov. in Hrvatov v Istri in bil 1908 aretiran ter obsojen na enomesečni zapor. 1916 je v Pulju odprl odv. pisarno. Med prvo vojno se je udeležil upora jsl. mornarjev. Okt. 1918 je bil podpreds. Narodnega odbora v Pulju in od istrskega odbora Edinosti dobil pooblastilo, da prevzame avstrij. mornarico iz rok poveljnika Horthyja na krovu ladje Viribus unitis. Ob koncu vojne je nova oblast dala zapreti voditelje kult. in polit. življenja istrskih Hrvatov in V. je pobegnil v Lj., a se je čez čas vrnil v Pulj. 1921 so faš. razdejali njegovo pisarno. Zatem se je preselil v Trst in odprl odv. pisarno v ul. Lavatoio, kjer je nadaljeval delo kot preds. pododbora za Istro v okviru Edinosti in podpreds. CMD za Istro. V njegovi pisarni so se shajali slov. in hrv. Istrani, vanjo so se zatekali po pomoč istrski študentje. Tu so pisali in urejali liste Istrska rijeć, Narodni gospodar, Mladi Istranin, ženski list Vez, koledar Franina i Jurina, zbirko nar. pesmi in razne priložnostne publikacije. Okt. 1929 so ga aretirali in ga obsodili na deset let zapora pod obtožbo, da je delal proti državi in da je nadaljeval delo razpuščene Dijaške matice. Zaprt je bil v Kopru, San Gimignanu in Rimu. 1935 je bil izpuščen iz zapora in bil pod polic. nadzorstvom. Vzeli so mu vse pravice in ni mogel več opravljati odv. poklica. 1936 je zbežal v Jslo in živel v Beogradu kot podpreds. Zveze emigrantskih društev. 1940 je bila Zveza razpuščena in V. je prikrito opravljal ilegalno delo. Ob nemški zasedbi Beograda ga je Gestapo aretirala in je bil zaprt pet mesecev. V bombnem napadu je bilo njegovo stanovanje uničeno in je izgubil vse, da sta se z ženo težko preživljala. Ob osvoboditvi Beograda je z drugimi emigranti organiziral pomoč za sremsko fronto. Apr. 1945 je bil imenovan za člana Instituta za međunarodna pitanja pri ministrstvu za zunanje zadeve in je sodeloval pri reševanju istrskega vprašanja, potem se je vrnil v Pulj kot pravni referent za puljsko okrožje. Po upokojitvi 1952 je bil uradni tolmač za nem. in it. jezik v Pulju.

Prim.: Sardoč; Čermelj, Spomini, 163, 164; Isti, Med prvim in drugim tržaškim procesom, 44; A. Rejec, Dr. M. Vratović, PDk 23. dec. 1965; vt (Vlado Turina), Dr. M. Vratović dvainosemdesetletnik, PDk 16. dec. 1967 s sl.; Isti, Dr. M. Vratovića in več, PDk 9. jan. 1968 s sl.

ldt

Debelli Turk, Lida: Vratović, Mirko (1885–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952300/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine