Primorski slovenski biografski leksikon

VRAN Tomo, akademski slikar in grafik, r. 29. dec. 1946 v Lj., živi v Kopru. Oče Ado, ekonomist-računovodja iz Kazelj pri Tomaju, mati Fani Moljk z Vrhnike, knjigovodkinja. Osn. š. in gimn. obiskoval v Kopru, kamor se je preselil 1950. Leta 1967 se je vpisal na ALU v Lj., kjer je študiral slikarstvo in grafiko pri prof. N. Omersi, M. Sedeju, G. Stupici, R. Debenjaku in M. Pogačniku. 1972 je diplomiral in nato dve leti poučeval umetn. zgod. na slov. gimn. v Kopru ter na it. gimn. v Kopru in Piranu. Kasneje je šest let delal kot industrij. oblikovalec in vodja oddelka za design v Tomosovem inštitutu v Kopru. Od 1980 ima status svobodnega umetnika in se posveča samo umetniškemu ustvarjanju. Član je IO Zveze društev lik. umetnikov Sje, komisar Intarta za Sjo ter preds. Društva lik. umetnikov Insula. – V-ov umetniški opus šteje okr. 600 slikarskih del. V njegovih platnih je čutiti »na svoj način stilizirano urejenost simboličnih elementov, hkrati pa osnovnega slikarskega prostora (ploskve), bolj ali manj točno odmerjenega ali zapolnjenega, tudi zasičenega: z modro barvo, z njenimi tonskimi prehodi, z rdečimi grafičnimi vertikalami, z drobno številčno grafično strukturo, z antropomorfnimi detajli izrazitih simboličnih vrednosti, ki tvorijo v simbolični modrini še poseben poudarek« (A. Bassin). Barva je avtorju primaren slikarski element. »Izhajajoč iz barvno čiste, fragmentarno figurativne faze slikanja ostaja slikar tudi v opusu abstraktnega slikarstva zvest modri barvi. Hladni značaj te barve pa je v slikah odlično uravnotežen, saj obširne fantastične kompozicije ne delujejo hladno, ampak skoraj neposredno asocirajo odnos sončne mediteranske odprtosti do okolja. Neustavljiva gibljiva kompoz. shema slike prestopa okvir in se z veliko naglico – hitrostjo padajočih zvezd, fluidnostjo brzečega kometa – širi v prostor in ga zapolni. Slikar je v potezi akcijski, vendar pa določen – natančen pri nanosu barve, njegov gib je kratek in v diagonalnih kompozicijah platna z brizganjem barvnih slojev ustvarja vihrajoče, drhteče stanje slike« (D. Mehmedović). – Imel je več samostojnih razstav: Trst, gal. CS (1981); Koper, gal. Meduza (1982); Sesljan, Gal. (1982); Sežana, Mestna gal. (1982); Lj., Labirint (1982); Udine, Segno grafico (1983); Trst, Gal. TKG (1983); Prebeneg (It.) Kult. dom (1983); Bgd, Gal. SKC (1984); Mrb., Čobalova gal. (1984); Koper, Pokraj. muzej (1985); Lj., gal. ZDSLU (1987); Izola, gal. Insula (1987); Velden (Avstr.), gal. Le Caffé (1987); Ricmanje pri Trstu, Babna hiša (1938); Beljak, gal. »Z« (1988); Feldkirchen (Avstr.), 1989; Izola, Insula (1990); Novi Sad, gal. SULUV (1990). – Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah v Jsli, It., Avstriji, Švici, Nemčiji, Nizozemski, Franciji, Angliji. Prejel je več nagrad: Mednar. ex-tempore Nadiže – 1. mesto (1986); Ex-tempore Alpe-Adria Villach – 2. mesto (1987); Ex-tempore Devin (1988); Alpe-Adria ex-tempore Villach – ena prvih enakovrednih nagrad (1988); Ex-tempore Il Faro Trst – enakovredne nagrade (1988); Ex-tempore Milje – 2. mesto (1989).

Prim.: Osebni podatki; J. Mesesnel, Sedmerica v Loži, Delo 26. maja 1972; C. M., L'azzurrino di T. Vran. Il Punto 20. sept. 1981; Spazi temporali di Tomo Vran, Il Messaggero 17. sept. 1981; G. M., Carrellata da Vran a Ceschia, Picc. 24. sept. 1981; C. Milic, Grafica in trasferta, Il Meridiano 15. okt. 1981; Tomo Vran (tekst katal. A. Bassin), Koper (Obalne gal.) 1982; C. Milic, Tomo Vran ali v vesolju slikarstva, PrimSreč 1982, 35, 280–81; Vranova platna v Meduzi (Sl. s komentarjem), PrimN 5. mar. 1982; V. Kogoj, Model razvozlavanja spomina, PrimN 23. mar. 1982; Jsl. likovniki razstavljajo v Sesljanu, PDk 23. apr. 1982; cgs, Likovna govorica za boljše poznavanje, PrimN 30. apr. 1982; C. M., Tra Triestini, Sloveni e Istriani, Il Punto 15. maja 1982; C. M., Primaverasistiana, Il Punto 15. maja 1982; Tomo Vran razstavlja v Trstu, PrimN 1. jul. 1983; L. Kante, Nesporazumi zastran Kosovela (Ob razstavi Toma Vrana v Trstu na temo Kosovelovih verzov), Delo 7. jul. 1983; L. Perissinotto, Le serigrafie di Vran, Messaggero Veneto 19. apr. 1933; C. Milic, Parole »ben rosolate« coronano le metafore di Tomo Vran, Il Tempo di Trieste 1984, 1, 24–25; C. M., A Lubiana confronto tra pittori di terra e di mare, Il Punto 1985, 5, 23; Tomo Vran dobitnik prve nagrade, PrimN 8. jul. 1986; Tomo Vran razstavlja v Avstriji, PrimN 7. avg. 1987; Tomo Vran (tekst katal. J. Krivec), Lj. (ZDSL) 1987; cgs, Vranove sl. v Insuli, PrimN 4. dec. 1987; Nagradi Vranu in Apolloniu, PrimN 3. jun. 1988; Vranova platna v Insuli in v Kopru (Sl. s komentarjem), PrimN 12. jun. 1990; Tomo Vran (tekst katal. D. Mehmedović), Izola (DLUI) 1990; A. T., U galeriji SULUV-a Vran otvara sezonu, Dnevnik (Novi Sad) 3. sept. 1990; D. Mehmedović, Vranova zvestoba modrini, PrimN 29. jun. 1990.

ViK

Krapež, Vilma: Vran, Tomo (1946–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952290/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine