Vogrig, Ivan (1818–1904)

VOGRIG Ivan (VOGRIČ Giovanni), vodilni predstavnik katoliškega liberalizma v Furlaniji, r. 30. jul. 1818 na Hlasti pri Sv. Lenartu, u. 1. febr. 1904 v Vidmu. Izhajal je iz liberalno usmerjene vplivne družine. 1835 je odšel v gimn. v Videm. Med študijem je prisluhnil prof., ki so poudarjali svobodo znanstv. raziskovanja in sledili novim smerem filoz. V duhovnika je bil posvečen 12. mar. 1842 in že v prvih letih duhovništva izražal protipapeško mišljenje. Ni podpiral teženj it. risorgimenta. – V letih 1843-44 je bil kaplan na Stari Gori, 1851 pa pri Sv. Lenartu. 1850 je bil kaplan pri premožni družini v Fraelacco. 1855–56 je bil kaplan v vasi Kodermaci v dolini Idrije. 1859 je spet privatno služboval v hiši Ciconi v S. Daniele del Friuli. Ta je bila eno izmed središč furlan. liberalizma. V. je bil mnenja, da je cerkv. politika v odnosu do Avstrije kameleonska. – Zaradi članka v Giornale di Udine je bil 4. jul. 1867 proti njemu sprožen cerkv. proces. 1871 je bil spet v preiskavi zaradi nezakonite poroke, ki jo je opravil v Sovodnjah, in maševanja brez dovoljenja v Škrutovem. 16. dec. 1871 ga je videmski nadškof Andrej Casasola suspendiral a divinis. V. je imel tedaj hude spore z župnikom Bankičem pri Sv. Lenartu. – 1875 je pričel ustanavljati Furlansko cerkev kot del it. katol. nacionalne cerkve. Nastopal je proti Casasoli in ustanovil starokatoliško versko skupnost v Furlaniji. V tem smislu je bila v Pignano di Ragogna pri S. Daniele ustanovljena župnija Marije Najsvetejše. Verniki so imeli pravico voliti duhovnika. V. je imel stike s starokatoličani v It. in drugod. Okrog V. se je zbirala skupina videmskih liberalnih duhovnikov. Vse do smrti škofa Casasole (1884) je vodil z njim polemiko v časopisih in brošurah. Največ polemičnih zapisov je objavil v glasilu Esaminatore Friulano, ki ga je tudi urejal. V. je bil prof. na liceju v Vidmu. Po prihodu novega videm. nadškofa Berenga so se razmere v letih 1884–1904 umirile. - S. Rutar se je z V. srečal v Vidmu avg. 1874, označil ga je kot »jako originalnega popa«, ki je po mišljenju ves liberalec in ki mu slovenščina »slabo teče«. V. je bil informator o slov. narečjih za Baudouina de Courtenaya. Poslal mu je slov. tekste v čenebolskem narečju. Umrl je v Vidmu in na pogrebu so bili udeleženi tudi protestantje. V nekrologijso ga imenovali za velikega patriota. Objavil je tudi več polemičnih brošur: A mons. Andrea Casasola arcivescovo di Udine (Udine 1873), Replica di Giovanni Vogrig all'arcivescovo mons. Andrea Casasola (Udine 1876), Apologia delle Funzioni Religiose di Pignano (Udine 1875).

Prim.: Carlo Rinaldi, Chiesa e risorgimento in Friuli nel dissenso del Vogrig, Udine 1971; P. Merku, Knjiga o Ivanu Vogriču, Sd 20/1972, 650–51; Rutar, Dnevnik, 170–71.

Stres