Vidmar, Matjaž (1959–)

VIDMAR Matjaž, elektrotehnik, r. 16. febr. 1959 v Ajdovščini, živi v Novi Gor. Oče Ivo, diplomiran inž. elektrotehnike, mati Darija Vodopivec, učiteljica. Osn. š. v Novi Gor., gimn. prav tam. Elektrotehniko študiral na lj. U (diploma 1980). Po diplomi se je vpisal na podiplomski študij, magistriral 1983 na lj. U z delom Numerična obravnava vijačnih anten. 1986 je bil imenovan za asistenta na lj. Fak. za elektrotehniko. V osn. š., gimn. in U se je udeleževal republ. in zveznih tekmovanj v matem. in fiziki ter bil večkratni republ. in drž. prvak v znanju matem. in fiz. 1980 je prejel Prešernovo nagrado za študente za študij. delo Postaja za sprejem podatkov z vremenskih satelitov. Jun. 1984 se je udeležil 28. jsle konference ETAN v Splitu s strok. delom Numerična obravnava vijačnih anten. V šol. l. 1988/89 mu je bila odobrena Fulbrightova štipendija za nadaljevanje študija na U of Colorado, Boulder, v programu študija za doktorat. Na U v Boulderju je eno leto študiral predmete s področja elektrotehnike in vesoljske tehnike (aerospace). Poleg študija je delal pri svet. znanem National Institute of Standards and Technology, Time and Freqvency Division, pri razvoju sprejemnikov za prenos točnega časa s pomočjo navigacijalnih satelitov in natančnejšo sinhronizacijo avtomatskih ur preko satelita. Njegov glavni doprinos je nova vrsta anten in sprejemnik, ki meri pogrešek zaradi ionosfere, tako da se skupna točnost meritve izboljša desetkratno. – Prvi na svetu je izdelal zasebni sistem za prenos in obdelavo slik z vremenskih satelitov; prvi v Jsli je razvil naprave za spremljanje TV programov prek sovjetskih satelitov, naredil pretvornik za evrop. satelit; kot prvi radioamater v Jsli je vzpostavil mednar. zveze na visokih frekvencah (do 5,7 Gh2), skonstruiral je prvo amatersko računalniško daljinsko vodeno radij. postajo v Evropi in napravo za digitalno procesiranje signalov. Med študijem v ZDA je v prostem času kot sokonstruktor 4 radioamaterskih satelitov, ki jih je v začetku 1990 ponesla v vesolje evrop. raketa Arianne iz franc. Gvajane, razvijal opremo za satelite organizacije AMSAT-NA. Razvil je visokofrekvenčne oddajnike z zelo visokim izkoristkom pretvorka enosmerne v visokofrekvenčno energijo: 84% v VHF področju in 74% v UHF področju. Svoje delo je nov. 1988 predstavil na simpozijij AMSAT-NA v Atlanti (ZDA), kjer mu je AMSAT-NA izrekel uradno priznanje. V letih 1987, 1988 in 1989 se je udeležil mednar. konference AMSAT-UKY VosSAT COUOQVIVM pri U of Suney, Guilford (Anglija). Po vrnitvi iz ZDA predava na U v Lj., Fak. za elekt. Poleti 1988 je razvijal hardver za amatersko računalniško omrežje v Sji. Razvil je mikrovalovne sprejemnike in oddajnike ter ustrezne modele. Novorazvita oprema omogoča delovanje omrežja s hitrostjo 38400 bitov v sekundi, kar pomeni znatno izboljšavo glede na komercialno razpoložljivo opremo, ki običajno dela s 1200 biti v sekundi. Omenjena oprema pomeni novost tudi v svet. merilu, kjer podobna omrežja delajo s hitrostmi do vključno 9600 bitov v sekundi. – 1990 je doktoriral na lj. U s področja zanesljivega posredovanja točnega časa, kar predstavlja prvo znanst. obravnavo tovrstne problematike v Jsli. Sodeluje v projektni skupini za dograditev sistema »packet radio«, ki zmore tipkano stran informacije iz katerega koli dela države prenesti na terminal že v nekaj sekundah.

Prim.: Igor Mušič, PrimN 23. jan. 1990.

Mat.