Verč, Ivan (1950–)

VERČ Ivan, univ. prof., publicist, prosvetni delavec, r. 2. febr. 1950 v Trstu, kjer živi. Oče Marcel, zdravnik, mati Milena Pertot, bolniška sestra, brat Sergej (gl. čl.). Osn. š. in nižjo gimn. pri Sv. Jakobu v Trstu, Znanst. licej Fr. Prešerna v Trstu; maturiral 1968. Študiral je na Fak. za tuje jezike in knjiž. na U v Trstu (s sedežem v Vidmu). Tu je diplomiral iz rušč. in angl. z disertacijo o Dostojevskem (1973). Od okt. 1973 do apr. 1974 je poučeval it. na sred. š. I. Cankarja v Trstu, potem je služil vojaščino v Firencah, Pistoii in Trstu. 1975 in 1976 je poučeval ruski jezik na poletnih tečajih rušč. U v Bergamu. Od nov. 1975 do jul. 1976 je imel štipendijo za podiplomski študij na Filol. fak. U v Moskvi. V šol. l. 1976–77, 1977–78 je učil slov., zgod. in zemlj. na sred. š. sv. Cirila in Metoda v Trstu. Istočasno je poučeval kot zunanji sodelavec ruski jezik na Leposlovni fak. trž. U. V akad. l. 1978–79 in 1979–80 se je izpopolnjeval kot štipendist na Filoz. fak. v Lj. (mentor A. Skaza). V letih 1978–79 – 1982–83 je bil pover. prof. za rus. jezik in knjiž. na Pedagoški fak. v Sassariju, do 1985 pa pov. prof. na U v Trstu; 1985 je bil imenovan za docenta (prof. associato) za ruski jezik in književnost na Leposlovni fak. U v Trstu, nov. 1990 pa je postal redni prof. Od 1987–90 je bil predstojnik Inštit. za slovan. filolog. na isti fak. Vzporedno s tem je delal tudi na prosv. področju in bil že od otroških let član in sodelavec Prosv. društva I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu. Bil je scenograf in igralec v obnovljeni gledal. skupini (1966–69), ki jo je vodil brat Sergej. Bil je sour. mesečnika Novice v mesecu (1962–64) in sodelavec (1965, 1966) mladinske srednješolske revije Mladinska tribuna. 1969–70 je sodeloval kot igralec v Gledal. studiju SSG; bil je igralec in scenograf (1970–75) skupaj z bratom Sergejem, B. Kravosovo, B. Kobalom idr. pri Slov. amater. gled. 1977 je bil tajnik SSŠ. 1981 je pripravil za RAITrstA cikel 12 oddaj o Sodobnem ruskem pesništvu (komentar in prevod poezij B. Okudžave, A. Galič in Ž. Bičevske) in 4 oddaje o Recepciji sodobne ruske stvarnosti med Slovenci, s posebnim ozirom na sprejemanje književnosti (1986). Bil je med ustanovitelji Skupine 85 (skupaj z Merkújem, Vernierom, Spadarom). Več let je bil član uprav. odb. SK v Trstu; član je predsedstva združenja Italija-SZ v Trstu, član Ital. slavističnega združenja (AIS) in član SDS. 1989 je sodeloval na študijskih dnevih Draga 89. – Strok. se v glavnem ukvarja z zgod. in teorijo ruskega romana, z liter. teorijo in s semiotiko kulture. S tega področja je objavil: Vdrug. L'improvviso in Dostojevski (Trst 1977); Književnost in pust: Kraški pust med Fojem in Bahtinom. Letteratura e carnevale: il Carnevale carsico tra Fo e Bachtin (Most, 1977, št. 49–50); Cankar in Dostojevski, nastavitev nekaterih problemov (Sdb 1977, št. 7); O neožidannom dejstvii u Dostoevskogo (Canadian-American Slavic Studies, 12, 1978); Appunti sulla letteratura russa. Metodi e verifiche (Sassari 1980); Ob stoletnici smrti F. M. Dostojevskega. Umetnik za sodobno razmišljanje (PDk 13.-14. mar. 1981); O tak nazyvaemoj »tradicii« Dostoevskogo v dvuh redakcijah romana »Vor« L. M. Leonova (Dostoevsky Studies 2/1981); Ženitev ali komedija o svetu, ki ga ni (GL SSG Trst, 3, 1982); L'anno nudo, romanzo di Boris Pil'njak. Con un saggio sul genere grottesco di Aleksander Skaza (Sassari 1982); Sulla cosidetta »tradizione« dostoevskiana nelle due versioni del romanzo »Il ladro« di L. M. Leonov (Actualité de Dostoevskij, Genova 1982); Nekaj izhodišč za analizo poetike rusko-sovjetskega romana dvajsetih let (JiS 1982–83, št. 4); Per non dividere Majakovskij (v: Majakovski e i manifesti della Rosta, Sassari 1983); »Večnyj muž« F. M. Dostoevskogo i nekotorye voprosy o žanre proizvedenija (Dostoevsky Studies 4/1983); Umrl je starosta italijanskih slavistov Ettore Lo Gatto (JiS 1983–84, št. 2–3); Lirizacija ekspresionistične besede v Pregljevi noveli Thabiti Kumi (Obdobje, Lj. 1984); Pil'njak i Dostoevskij (Slavica XXI, 1984); Usoda Dantejevih »Nebes« v razvojni poti ruskega romana (Primer. knjiž. 2, 1984); Nekotorye istoričesko-teoretičeskie voprosy ritmičeskoj prozy (v: Andrej Belyj, Pro et contra, Milano 1986); Razmyšlenija o naučnom podhode k izučeniju istorii russkoj kul'tury (Studia Russica IX, Budapest 1986); Puškinov roman v verzih (JiS 1986–87, št. 5); Nekaj pripomb k razvoju slov. literarno-kritiške misli tridesetih let (Obdobje, Lj. 1987); Pomensko-informativni potopis. Kronološki in bibliografski pregledi. Spremna beseda (v: Puškin A. S., Jevgenij Onjegin, Lj. 1987); Ruski semiolog Lotman v Trstu (PDk 12. dec. 1987); Literaturnaja etika kak praksis hudoženstvennogo myšlenija (Studia Russica XI, Budapest 1988); Kak i na čto perevodima literaturnaja etika u Puškina (Studia Russica XII, Budapest 1988); »Kolhoznoe solnce«: alcuni aspetti della metafora nel racconto »V prok« di Andrej Platonov (v: Dalla forma allo spirito, Milano 1989); Nekaj besed o literarni znanosti (Bilten Slavističnega društva 3, TR-GO-VD 1989); Limiti e possibilità della tradizione dantesca nello sviluppo del romanzo russo: Gogol' – Dostoevskij – Belyj – Pil'njak – Bulgakov – Erofeev (v: Dantismo russo e cornice europea, Firence 1989); Leonid Leonov (v: Histoire de la litterature russe, Pariz 1990). – Kot publicist pa posega na različna področja in piše o premoščanju strankarsko-nacionalne vizije slovenstva, o uveljavljanju »laičnega« mišljenja med Slov. in o «dvojni« kulturni pripadnosti Slov. v It.: Zamejstvo, ustvarjalnost in ideologija (NR 24–25, 1984); La libertà di essere sloveni (Il territorio, 16–17, 1986); Uredniška beležka. Dvoje prispevkov k vprašanju notranje identifikacije (Ednina, dvojina, večina, Trst 1987); Essere e sloveno (Informazioni regionali, 4–5, Trst 1987); Realideološka gesla, identiteta kulture in zamejstvo (PDk 28.–29. jan. 1987); Iz sveta dolžnega v svet možnega (PrimN 19. febr. 1988); Pogovor z Ivanom Verčem (NR 80, 1988; isto: Delo, Trst, 31. jan. 1989); Manjšina, žrtev ideoloških bojev? (Dnevnik, Sobotna priloga, 16. sept. 1989; isto: NRazgl 22. sept. 1989); Kaj si pričakujem od KPI v 90. letih? (Delo, Trst, 27. jan. 1990). Sodeloval je na strok. kongresih, simpozijih, srečanjih: Trst, Sassari, Trident, Budapest, Bergamo, Kopenhagen, Nottingham in drugod.

Prim.: Osebni podatki; Arhiv OZE pri NŠK v Trstu.

Ropet