Venturini, Oskar (1905–1995)

VENTURINI Oskar, učitelj, javni delavec, r. 9. jul. 1905 v Boljuncu pri Trstu, živi v Kopru. Oče Fran (gl. čl.), mati Ana Kraljič. Otroška leta je preživel v Boljuncu in Trstu. Osn. š. je opravil v Borštu in Trstu, učiteljišče pa v Tolminu (matura 1924). Ko bi po naboru moral k vojakom, je emigriral v Jslo. Kot učitelj je služboval po raznih krajih Sje (Prežganje, Trebelno, Vojnik pri Celju, Dob pri Domžalah, Čemšenik, Senovo), dejaven je bil v sokolski organizaciji. 1941 se je v Senovem izognil nem. izgnanstvu in se z očetom preselil v Dobovo pri Brežicah, ženo in otroka pa je poslal k materi in bratoma, ki so živeli v Straži pri Novem mestu. Avg. 1941 se je ponovno izognil nem. aretaciji, pač pa so odpeljali njegovega očeta. V. je odšel v Belo Cerkev na Dolenjsko, tu je živel z ileg. imenom Rado Medved. Vključil se je v NOB in postal tajnik terenskega odb. OF. 1942 se je priključil Dolenjskemu odredu, ob ustanovitvi Gubčeve brigade pa njej. Mar. 1943 se je vrnil v civilno polit. delo. Postal je aktivist novomeškega okrož., načelnik tamkajšnjega propag. odseka in vodja okrož. tehnike KPS. Po kapitulaciji it. vojske je aktivno delal pri organizaciji partiz. šolstva. Bil je okrož. šol. nadzornik novomeškega okrožja. Namero, da bi odšel za organizatorja partiz. šolstva na Primor., je mar. 1944 preprečila nasilna smrt njegove prve žene Jožice Cetin, partiz. učiteljice v Poljanah na Dolenjskem, pač pa je na Primor. odpotoval sept. 1944, ko ga je predsedstvo SNOS na prošnjo pokraj. šol. nadzornika za SlovPrim Henrika Zdešarja imenovalo za okrož. šol. nadzornika za zapadnoprimor. okrožje. Tu je organiziral partiz. šole; posebno skrb je posvečal partiz. šolam v Beneški Slov. Po vojni je postal okrož. šol. nadzornik za gor. okrožje. Pri delu se je zlasti boril za ohranjanje partiz. tradicij v slov. šolstvu pod ZVU. Bil je deležen številnih šikan, tudi aretiran in konec 1946 izgnan iz Gor. Odšel je v Koper in tu nekoliko razočaran nadaljeval s šol., kult. in polit. dejavnostjo. V. je nosilec spominskega znaka 1941, njegovo partiz. ileg. ime je bilo Šandar.

S pedagoško in kult. dejavnostjo se je ukvarjala tudi njegova žena Danica Poberaj (r. 6. avg. 1921 v Kromberku, živi v Kopru). Med NOB je bila učiteljica na partiz. š. v Kromberku in okrož. šol. nadzornica za gor. okrožje. Po vojni je najprej delala v oddelku za šolstvo pri okrož. NOO za Gor., za tem pri propagandnem odseku. Febr. 1947 je odšla v Koper, kjer je nadaljevala s polit. in pedag. delom. Med drugim je bila tudi nadzornica za it. osn. š. v Koprščini. 1952 se je zaposlila na it. redakciji Radia Koper, kjer je delala do upokojitve 1972, z izjemo krajšega poučevanja na izolski it. š.

Prim.: Podatki arh. SKS-SDP, Lj. ; S. Pavlič-V. Smolej, Partizansko šolstvo na Slovenskem, Lj. 1981, pass.; V. Winkler, Osnovno šolstvo med narodnoosvobodilnim bojem. V: Osnovna šola na Slovenskem, Lj. 1970, pass.; J. Beltram, Tukaj je Jugoslavija, Koper 1983, pass.; Isti, Pomlad v Istri, Koper 1986, pass.; Odgovor na vprašalnik (Arh. GorMuz); osebni podatki.

Plah.