Primorski slovenski biografski leksikon

VATOVEC (VATTOVAZ) Ernest-Amadej, politični delavec, r. 26. okt. 1902 v Čežarjih pri Kopru, u. 22. avg. 1987 v Kopru. Oče Ivan, mali kmet, mati Ivanka Bertok. Končal je štiri razr. osn. š. v Čežarjih. Po prvi svet. vojni se je pridružil delavskemu gibanju, 1922 je stopil v Zvezo komun. mladine It., 1925 pa v KPI in postal eden izmed vodilnih komun. v Slov. Istri. Jan. 1929 je bil aretiran in 25. febr. 1930 ga je Posebno sodišče za zaščito države obsodilo v skupini trinajstih istrskih slov. komun. na štiri leta zapora. Obtoženi so bili pripadnosti slov. subverzivni organizaciji z iredentističnimi cilji. Kazen je prestajal v Firencah in v Civitavecchii. Izpuščen je bil 10. nov. 1932 in se v roj. kraju spet posvetil ileg. komun. gibanju. 1934 se je z begom v Jslo umaknil aretaciji, toda v Zgbu je bil aretiran kot komunist. Po izpustitvi se je vrnil domov in it. policija ga je prijela avg. 1934. 30. jan. 1935 ga je Posebno sodišče obsodilo v skupini devetih komun. iz Slov. Istre na 12 let zapora, brata Nazarija pa na 8 let. Kazen je prestajal v Fusanu v Piemontu. 1940 je bil amnestiran, toda interniran v raznih krajih v It., avg. 1943 je s skupino internirancev pobegnil iz taborišča Pisticci in se pridružil prvi istr. part. brigadi. Po partijskem tečaju v Cerknem jan. 1944 je postal član okrož. komiteja KPS za Slov. Istro. Po osvoboditvi maja 1945 do febr. 1947 je bil organizacijski sekretar KP za miljski okraj, nato sekretar rajon., pozneje okraj. komiteja KPS v Kopru ter istočasno preds. skupščine za okrožje Koper-Buje in predsednik organizacije polit. praganjancev. Ob ustanovitvi STO je bil izvoljen za člana CK KP STO in za člana okrož. in pokraj. NOO za okraja Koper in Trst. Od jan. 1949 do 1950 je bil preds. okrož. odb. enotnih sindikatov v Kopru. Od jun. 1951 je bil upravnik civilne bolnišnice v Kopru, maja 1952 je bil izvoljen za preds. občinskega ljud. odb. Koper-okolica, nato za podpreds. ljud. odb. občine Koper. 1958 so ga upokojili. - Kot predvojnemu antifaš. in komun. mu je bila priznana udeležba v NOB od 6. apr. 1941 in spomenica. Bil je odlikovan z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, z redom in medaljo za hrabrost, z redom zasluge za narod z zlatim vencem in z redom republike s srebrnim vencem. Ob 50-letnici ustanovitve KPI je prejel zlato medaljo KPI, ob 20-letnici part. republike v Turilli v Piemontu pa part. zlato medaljo. V JLA je imel čin rezervnega kapetana prvega razreda.

Prim.: Zgod. arhiv CK ZKS, osebna mapa; Aula IV, Roma 1961, 151, 277–78; Tribunale speciale per la difesa dello Stato, Decisioni emesse nel 1930, Roma 1984, 310–19; PrimN 25. in 28. avg. 1987 s sl. (I. Regent v Spominih, Lj. 1967, 197 in 236 pomotoma navaja Ernesta Vatovca).

M. K.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Vatovec, Ernest (1902–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951550/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine