Vatovec, Andrej (1910–1996)

VATOVEC Andrej, minoritski redovnik v Piranu, r. 28. nov. 1910 v Slopah, Brezovica pri Kopru, kjer kraški svet prehaja v Brkine. V kraju je veliko čeških imen in ljudje sodijo, da so staro naselje ustanovili Čehi. Tu namreč pogosto naletimo na češka rodbinska imena: Vatovec, Godina, Počkaj ipd. Ljudje so zelo nadarjeni za glasbo in praktične poklice. Zaradi faš. so mnogi zbežali drugam. Vatovčevi so pristali v Banja Luki. - Andrej je 1927 stopil k minoritom na Ptuju, kjer je opravil tudi nižjo gimn., višjo pa v Zgbu, kjer je tudi maturiral; posvetil se je bogoslovnemu študiju in bil 1933 posvečen v mašnika. Novo mašo je imel v Banja Luki v veliki revščini, saj ni bilo niti dovolj jedilnega pribora za vse goste. Nato je delal deset let na redovniških postojankah v okolici Ptuja in v Št. Vidu pri Ptuju, potem v Sostrem pri Lj. in sedaj že vrsto let v Piranu. Med vojno je bil begunec v Požegi, Bjelovaru in Petrovaradinu na Hrvatskem. Vatovčeva družina je tudi daleč od domovine rada brala, zlasti mohorske knjige. P. Andrelj pa tudi sam piše. Mojster je zlasti v sestavljanju kronik župnij, v katerih je deloval. Lepa je predvsem kronika župnije Sostro pri Lj. Zanjo je črpal iz dostopnih virov, zapisal izpovedi živih prič, zlasti pa medvojne dogodke, ki jim je bilo priča Sostro. Med drugim piše: »Edini, ki so dosledno pobijali hitlerjansko propagando, so bili duhovniki.« V. podaja v kroniki tudi strahoten obračun druge svet. vojne. Stala pa je vojna 375 milijard zlatih dolarjev, tj. trikrat več kot prva. P. Andrej V. skupaj s sobratom skrbi za piranski minoritski samostan sv. Jurija, ki je s svojim stolpom viden daleč po Tržaškem zalivu.

Prim.: Družina in razni podatki.

Šah