Primorski slovenski biografski leksikon

VALENTE Štefan, duhovnik, r. 5. jan. 1826 v Bili pri Bobónovih, u. 24. okt. 1905 na Rávanci v Reziji. Oče Felic Bobón, mati Žwana Micelli. Bogosl. v Vidmu, kjer je bil posvečen 21. dec. 1850. Na začetku 1851 je nastopil službo v Reziji: kooperator župnika Fr. Gallizie do njegove smrti (1869). Kot domačin se je potegoval za izpraznjeno mesto rez. »plevána«, vendar je na volitvah (stara rez. navada!) z majhno razliko glasov zmagal protikandidat, Nadiževec G. Rucchini (1871–1912). Za nekaj let prestavljen med Terjane (1873 vikar v Plastiščih), se je »pre Štífen« že mar. 1874 vrnil v Rezijo in tam dočakal 79 let. Zraven svoje duhovniške službe je kljub bolehnosti občasno poučeval v šoli (od 1855) in njemu so zaupali tudi prvo vodstvo poštnega urada v Reziji ob ustanovitvi 1874. - 9. dec. 1868 je Giornale di Udine prinesel njegov znameniti podlistek Sul linguaggio slavo nella Valle di Resia. Avtor – ob dobrem poznavanju tako rez. govorice kakor knjižne slov. – odločno zastopa stališče, da je rezijanščina narečje slov. jezika, za kar se sklicuje tudi na Šafarikove Slovanske starožitnosti. »Troviamo... ragionevolissime le induzioni dello scrittore.« je pod črto pripomnil urednik P. V(alussi), ki mu Rezija ni bila neznanka (gl. Il Friuli. Studi e reminiscenze, Milano 1865, 212-15). Baudouin de Courtenay je 1876 pohvalil V-jev spis kot dotlej »najboljši članek o razmerju med rezijanskimi govori in drugimi slovanskimi jeziki«, le da je zavrnil ožjo povezavo s slovenščino, ker tega pač ni mogel uskladiti z lastno »turansko« teorijo. Vseeno pa se mi zdi, da je prav Baudouin predlagal ponatis V-jevega prispevka iz Giornale di Udine v brošuri I.I. Sreznevskega Friul'skie slavjane 1878. Odgovora na vprašanje, kje se je naš Rezijan naučil knjižne slov., še nimamo, ker ne vemo, kje je obiskoval srednjo šolo.

Prim.: P(re) S(tefano) V(alente), Sul linguaggio slavo della Valle di Resia, Giornale di Udine 3, 1868, n. 293; ponatis v Friul'skie slavjane. Staty I.I. Sraznevskago i priloženija, Sanktpeterburg 1878, 61–66; J. Baudouin de Courtenay, Rez'ja i Rez'jane, Slavjanski sbornik 3, 1876, 366; A. Madotto, Resia. Paesi e località, Udine 1935, 30; župn. arh. v Reziji; NadškAVidem; arhiv Akad. znanosti ZSSR v Leningradu, kjer hranijo Valentejevo slovensko pismo B. de Courtenayu iz začetka osemdesetih let; ustno izročilo v Bili.

Mtv

Matičetov, Milko: Valente, Štefan (1826–1905). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951360/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine