Valenčič, Marija (1912–2000)

VALENČIČ Marija, uradnica, r. 10. avg. 1912 na Ratečevem Brdu pri Ilir. Bistrici, živi v Kopru. Oče Andrej, mati Jožefa Barbiš, kmeta. Dovršila je 8-razr. osn. š. na Premu, 3-razr. mešč. š. v Ilir. Bistrici. Eno leto (1931–32) je bila zaposlena na občini Prem, a odpuščena kot Slovenka. Izselila se je k sestri v Slavonijo, stalno brezposelna, članica hrv. mlad. protikulturbund. društva. Spoznala se je s Slavko Baštjančič, ured. Istre, in pisala zanjo članke o faš. nasiljih na Prim. Vrnila se je 1935 in bila blagaj. v mesnici Jos. Milostnika v Ilir. Bistrici 12 mes., nato odpuščena. Vik. Bobek jo je vključil v ileg. organ. TIGR v začetku 1935, sodelovala z Bobkom v tajnem odb. za področje Ilir. Bistrice ter se z odb. in oboroženo trojko, ki je iz Jsle prinašala ileg. tisk, knjige in orožje, sestajala v gozdu Stražice, na Ratečevem Brdu, na gmajnah, nato so ponoči vsi skupaj nosili pritovorjeni material iz Jsle za vodičem And. Valenčičem po skrivnih stezah v skrivališča v Staro in Novo Sušico, kjer je bilo redno zborovanje. Udeleževala se je sej ileg. odb. v Ilir. Bistrici idr. ter sestanka z voditelji TIGR v Celju. Na svojem domu je stalno oddajala članke TIGR iz Knežaka, Zagorja (tu jih je izročala tudi župniku Raf. Morelu) idr. Po želji Vik. Bobka in Marije Urbančič jo je v začetku 1938 sprejel v službo Lanfredi, dobavitelj v Jurdanih živeža in drugega materiala voj. edinicam ob meji z Jslo. Neosumljena je izkoristila zaupanje Lanfredijevih in zbirala kot računovodkinja v uradu, v družini in med pogostitvami faš. veljakov pri Lanfrediju podatke o faš. nasiljih, o voj. edinkah na meji, oborožitvi, cestah in utrdbah ob meji ter podatke med povratkom domov ob sobotah v Ratečevo Brdo izročala Bobku v Ilir. Bistrici doma ali na želez. postaji. V-evi je prinašal avtoprevoznik Loj. Zidar od Bobka pošto in liter. Vzdrževala je zvezo s TIGR v Jsli: v Jurdanih je med sprehodom z Lamfr. otrokoma devala pošto in liter. pod kamen onkraj mreže na meji blizu Lanfr. hiše. Hodila je s češkim konzulom Stancyjem, pri katerem je služila njena sestra, z Reke na Sušak in nazaj ter prenašala pošto in liter. organ. TIGR. Stancy ji je kot svoji sobarici preskrbel potni list za Jslo in je nosila Bobkovo pošto v Lj. Zelenu in dr. L. čermelju, v Stari trg pa učitelju Fr. Mercini iz Goč pri Vipavi, na povratku njihovo Bobku. V. je bila aretirana 14. avg. 1940 doma. Zaprta je bila na Reki 8 dni, nato pri Jezuitih v Trstu pod strogim nadzorstvom, brez sprehoda na zrak, med neprestanim zasliševanjem o sestankih, ki se jih je udeležil P. Tomažič, je odločno vse zanikala in ugotovila, da je Bobek ni omenil. Po 8 dneh so jo izpustili in obsodili na 2 mes. polic. nadzor.; dnevno jo je na domu obiskala polic., vsako nedeljo se je morala javiti karab. na Premu. Kljub polic. nadzor. je sodelovala v NOB z Ant. Dolganom-Brankom in Jos. Zidarjem-Jadranom v brkinski četi do 4. jul. 1942, ko so napadalne faš. edinice požgale 7 vasi v Brkinih in okrutno postrelile 28 moških, ki so jih med požigi vzeli iz zapora v Neverkah, med njimi brata And. Valenčiča, vse ostale, otroke in stare ljudi pa odgnali. V. je bila internirana v Nove (Bassano del Grappa), kjer se je povezala z OF, organizirala odhod v part. skupino it. antifaš. Ob zrušitvi faš. je izpustil njo in druge internirance karab. Slovenec Tržačan 25. avg. 1943; po vrnitvi domov se je spet povezala s člani TIGRa, A. Dolganom in J. Zidarjem ter sodelovala v NOB do osvoboditve, in sicer v okrož. odb. za Brkine, Pivko, Istro in južnoprim. okrožje kot tajn. okrož. gosp. komis. AGTP, AFŽ in druge podobne funkcije. Po vojni je bila član kadr. komis. pri CK KPS do 1948. Tega leta je bila dodeljena diplomatski službi, najprej gosp. delegaciji FSRJ v Trstu, 1952 Ministr. za zunanje zadeve v Bgdu, 1959–65 jsl. ambasadi v Čilu, nato eno leto Minist. za zun. zadeve v Bgdu. 1966 se je upokojila in stalno sodelovala v družbeno-polit. organ.; od 1970 živi v Kopru.

Prim.: Osebni in podatki sodelavcev Jos. Ujčiča, M. Urbančiča, M. Zafreda idr.; T. Rutar, PDk 17. avg. 1982 in PrimN 17. avg. 1982; Isti, Krivične trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 1984, 2, 96–97.

Rut.