Primorski slovenski biografski leksikon
VALENČIČ Alojz, politik, r. 12. apr. 1919 v Podsabotinu, živi v Murski Soboti. Oče Alojz, mati Veronika Figelj. Osn. š. v Podsabotinu. Mar. 1934 se je družina izselila v Jslo in kot kolonisti naselila v Dolgovasi pri Lendavi ob madžarski meji. Po prihodu se je vključil v telovadno društvo Sokol v Lendavi. Vojsko je pričel služiti 1940 v pešadijskem polku kraljeve garde v Bgdu. Po kapitulaciji je bil v Sarajevu ujet in odpeljan v nem. ujetništvo. Dec. 1941 se je vrnil v Dolgovas, ki je bila pod madž. zasedbo. Madž. oblasti so vse koloniste razlastile, pridelke iz leta 1941 so morali predati v vojaška skladišča, pustili so jim le nekaj za prehrano. Jun. 1942 pa so bili vsi prebivalci kolonij internirani v taborišče Šarvar na Madž. Iz taborišča so jih razpošiljali na razna dela. V njem so bili večinoma srbski kolonisti iz Vojvodine. Po prodoru Rdeče armade na Madž. je odšel v Apatin in se vključil v 51. divizijo NOVJ, kjer je bil vse do demobilizacije, ko se je dec. 1945 vrnil domov. - Jun. 1945 je obiskoval polit. tečaj v Lendavi, nato je bil postavljen za sekretarja okraj. komiteja SKOJ-a v Lendavi. Imenovali so ga tudi za preds. okraj. odb. mladine Sje. Jeseni 1947 je pričel obiskovati partijsko š. v Lj. Že pred tem je bil tudi član gl. odb. mladine Sje. Po vrnitvi v Prekmurje je postal podpredsednik in nato preds. OLO Lendava. Konec 1949 je bil izvoljen za republ. poslanca. Po združitvi okrajev Murska Sobota in Lendava je postal poverjenik poverjeništva za komunalo pri OLO Murska Sobota in se odpovedal mandatu republ. poslanca. 1952 je postal direktor okraj. Zavoda za socialno zavarovanje Murska Sobota in ostal na tem položaju do upokojitve (1979). 1969 je bil v štirih pomurskih občinah izvoljen za poslanca socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine. V zvezni skupščini je bil tudi član odb. za družbeno-ekonomske odnose in plan ter odb. za prošnje in pritožbe. Bil je tudi eden pobudnikov in nato član komisije zvezne skupščine za vprašanja zaposlovanja delavcev v inozemstvu. - Poleg polit. izobraževanja je opravil v Lendavi večerno nižjo gimn., 1953 je opravil izpit za priznanje srednje strok. izobrazbe, 1963 pa je končal Višjo š. za kadre socialnega zavarovanja (oddelek Pravne fak. v Bgdu) in dobil naziv pravnik.
Prim.: Osebni podatki; Kojeko 2, 1113.
Stres
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine