Uršič, Rudi (1906–1959)

URŠIČ Rudi (Rudolf), nar. delavec, rad. napovedovalec, r. 31. dec. 1906 v Kobaridu, u. 21. jun. 1959 v Trstu. Oče Anton, trgovec, mati Amalija Volarič, brat Andreja Uršiča (gl. čl.). V roj. kraju je obiskoval osn. š. Med prvo svet. vojno je morala družina v begunstvo. V Lj. je U. obiskoval trgov. šolo, potem se je vrnil v domači Kobarid, kjer se je kmalu vključil v narodnoobrambno delo, delal pa je kot trgovec. 1928 so ga obsodili na tri leta konfinacije, ki jih je preživel na otoku Ponza. Družina je tedaj skušala zanj posredovati, a sam je odločno zavrnil vsak kompromis. Ob koncu 1931 se je vrnil domov, a je bil 1934 obsojen na dve leti amonicije. Ob začetku druge svet. vojne so ga internirali v Istonio Marino. Po kapitulaciji It. se je vrnil domov in se priključil OF. Kot partizan je prišel maja 1945 v Trst in tu nastopil službo napovedovalca na slov. radijski postaji. Na tem mestu je ostal tudi, ko je upravo postaje prevzela ZVU, postal je uslužbenec Tržaške radij. ustanove (ERT) in s postajo prešel pod RAI. Kot napovedovalec je bil izredno priljubljen, ker so poslušalci zaznavali v njegovem glasu človeka, ki jim je med prvimi spregovoril v slovenščini iz radijskih sprejemnikov. V tem času je bil U. kot napovedovalec deležen izredne popularnosti. Umrl je v Trstu po mučni bolezni. Pokopan je v Kobaridu.

Prim.: Ustni viri; † Rudi Uršič, Demokr. 1. jul. 1959; Jože K., Prerani grob, PDk 23. jun. 1959; Bežna žalostinka za R. Uršičem, M(Trst) julij 1959 s sl.; L'Italia al confino, II, 537.

ldt