Uršič, Borut (1961–)

URŠIČ Borut, umetnostni zgodovinar, r. 3. febr. 1961 v Novem mestu. Oče Branko, zdravnik, mati Boža Masten, gospodinja, oba z Vrhnike. Otroška leta je preživel v Beli krajini. Osn. š. v Novi Gor. in Šempetru. Že v gimn. letih v Novi Gor. se je začel ukvarjati z raziskovanjem umetnostnih spomenikov na Primor. V okviru srečanj Znanost mladini je trikrat (1976, 1977, 1979) dosegel prvo mesto na področju umetn. zgod. Po maturi se je 1979 vpisal za študij umetn. zgod. (A) in zgod. (B), pozneje tudi hispanistike na lj. FF. Po diplomi 1984 se je zaposlil kot raziskovalni asistent na Umetnostnozgod. inštitutu F. Steleta pri ZRC SAZU. Od sept. 1989 živi v Celovcu, kjer je sodelavec Mohorjeve družbe. Stalno bivališče ima v Šempetru pri Gor. - Ob študiju se je usmeril v preučevanje baročnega kiparstva. Diplomsko nalogo Rezljani oltarji 17. stol. v Goriških Brdih je objavil v ZUZ n.v. XX, 1984, 41–64, pripadajoči katalog pa v GorLtk št. 11, 1984, 145–83. Med študijem je bil aktiven kot mentor na raziskovalnih taborih in demonstrator na U; pogosto je sodeloval s spomeniško varstvenimi in muzejskimi inštitucijami. V štud. letu 1984/85 se je kot štipendist Herderjevega sklada ustanove F.V.S. izpopolnjeval na Inštitutu za umetn. zgodovino na dunajski U. Aktivno se je udeležil nekaterih strok. srečanj doma in v tujini. V svojih objavah iz gimn. let je orisal nekaj umetn. spomenikov na Primor., npr. c. sv Mihaela v Šmihelu nad Ozeljanom (JKol 1978, 170–78), c. sv. Kancijana v Britofu ob Idriji (PrimSreč št. 7, 1978, 24–29), Marijino c. v Logu pri Vipavi (GorLtk št. 6, 1979, 313–31). V svojem prispevku Altari lignei della bottega d'intaglio di Caporetto je na simpoziju La scultura lignea in Friuli (Udine 1985, 121–29) osvetlil delovanje kobariških rezbarjev v 17. stol. Pozneje se je k temu problemu vrnil v prispevku za Trinkov koledar 1985 (58–71), kjer je skušal razmejiti umetnostna opusa rezbarja Jerneja Vrtava in slikarja Luka Šarfa. Za simpozij La cultura slovena nel Litorale (Gor. 1986) je pripravil pregled umetn. snovanja na Primor. od začetka 17. do konca 19. stol. (izšlo v istoimenskem zborniku, Gor. 1988, 77–101). Kot rezultat skupnega topografskega dela z ženo Mojco U. je nastala študija o sakralnih spomenikih v dolini reke Reke, ki je izšla v knjigi Il Timavo (Trieste 1989, 179–207) in v njeni slov. izdaji Reka Timav (Lj. 1990). U. je sodelavec PSBL, SGL in EncSje. Za vrsto različnih strok. in poljudnoznanst. publikacij je prispeval slikovno gradivo s področja svoje stroke. 1980–84 je bil član izvrš. odb. Slov. umetnostnozgod. društva. Apr. 1990 je v Novi Gor. organiziral it.-slov. simpozij o Baroku na Primor. Večkrat predava in vodi študij. potovanja po Sji in tujini.

Prim.: Osebni podatki; Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, II. knjiga, 92–93.

Ured.