Uršič, Andrej (1908–po 1947 | 1950)

URŠIČ Andrej (domače: Slavko), politik in časnikar, r. 17. okt. 1908 »pri Jeronovih« v Kobaridu, ugrabljen in izginil 31. avg. 1947. Bil je drugi izmed 7 otrok trgovca Antona, ki je bil svojčas starosta Sokola in kobariški župan, in Amalije Volarič iz Robiča. Osn. š. v Kobaridu, gimn. v Novem mestu (matura 1928). Pravo je študiral na lj. U in dosegel diplomo 30. okt. 1943. Od časa, ko so faš. aretirali brata Rudija (gl. čl.) 1928, ni obiskal domačega kraja do poletja 1945 ter kot edini član družine živel v Jsli, zlasti pri teti in družini zaročenke v Lj. 9. dec. 1929 je postal jsl. državljan. - Že v dijaških letih se je odločil za javno delo. Usmerjen je bil liberalno, jugoslovansko, ni bil cerkven, vendar tudi ne ateist, zagovornik demokracije in svobode. V Novem mestu je bil član dij. društva Prosveta, na U. pa unitarističenega Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadran in Kluba jugoslovanskih akademikov Trsta, Gorice in Istre. Pri Jadranu je bil v začetku tridesetih let preds., ur. mlad. revije Val (ustanovljene 1932–33), član Akademske akcije za izpopolnitev U (od 1933), Narodnega akad. bloka, odgovoren za publikacijo 15 let JNAD »Jadrana« 1920–35 (Lj. 1937). Dal je pobudo za številne, tudi vsedrž. manifestacije jsl. usmerjenih študentov. Od 1. dec. 1935 je bil med ustanovitelji in ured. 14-dnevnika Naša misel. Vključil se je tudi v strankarsko življenje in postal ur. dnevnika J v Lj. Ob sporu med mladimi in starimi v JNS je bil U. 1937 med vodilnimi predstavniki nove mlad. organizacije Omladina JNS (OJNS ali »mlada JNS«) skupno z B. Sancinom (gl. čl.), S. Bajičem, inž. Jož. Rusom, B. Vrčonom (gl. čl.), B. Drnovškom idr. Nastopali so kritično in samostojno ter 1940 izdali brošuro Politična, gospodarska in socialna načela OJNS, za katero je U. obdelal notranjepolit. in socialna vprašanja. 11. febr. 1941 je bila ustanovljena tudi širša Mladinska napredna delovna skupnost z namenom, da poveže mlade razcepljenega liberalnega tabora. Ob zasedbi je bil U. najprej v vojski, nato spet pri J. Zaradi zadržanja vodstva JNS do it. oblasti je OJNS izstopila iz stranke in se osamosvojila pod imenom Nova Jugoslavija. Zavzemala se je za osvoboditev vseh Slov. in vsega ozemlja iz časa pred nasilnim potujčenjem, za obnovo Jsle ob široki samostojnosti sestavnih delov, za demokratična načela, socialno pravičnost itd. U. je zahajal na seje »direktorija JNS«, ki je nastal ob pogajanjih za zbližanje, v imenu svoje skupine, ki pa vanj ni vstopila in se je pogajala tudi za vstop v OF. Na odločilnem razgovoru jeseni 1941 so sodelovali za Novo Jugoslavijo inž. Jože Rus, F. Juvan in U., za OF pa Boris Kidrič, Drago Marušič (gl. čl.) in dr. Jože Rus. Razšli so se zaradi monopolnega položaja KPS in različnega odnosa do jsle monarhije in vlade v emigraciji, ki jih U. in prijatelji niso postavljali v dvom. S 1. dec. 1941 je Nova Jugoslavija začela izdajati list Zarja svobode, ki je podpiral gibanje gen. D. Mihailovića in ki so mu predstavniki OF 25. jan. 1942 zaplenili tiskarske stroje. Ko so se liber. skupine jan. 1942 združile v Napredno delovno skupnost, je U. zastopal Novo Jugoslavijo v njenem 5-članskem ožjem odboru, ko pa je bila apr. 1942 ustanovljena Slovenska zaveza kot najvišji ileg. polit. forum tradicionalnih strank, je bil U. v 7-članskem plenumu in v vodstvu propagandnega odbora. Sodeloval je pri ileg. listih Slovenska zaveza in Novice. Sam ni bil pri kaki vojaški formaciji in tudi ni obiskal domačega kraja, da bi ne ustvaril videza dobrih stikov z okupatorjem. Iz Lj. je šel 6. maja 1945 in se čez Ljubelj umaknil na Koroško. Jun. se je pomaknil v Rim, od tam v Trst, kjer je odklonil službo pri Glasu zaveznikov, in se naselil pri svojcih v Kobaridu. 1947 je v begunskem taborišču v Riccioneju sodeloval pri ustanovnem zboru skupne liberalne stranke Slovenske demokratske stranke, kjer je po pooblastilu A. Sfiligoja (gl. čl.) zastopal tudi gor. liber. - Predstavniki novih slov. oblasti so ga v Kobaridu (takrat še cona A pod ZVU) nekajkrat obiskali in vabili v Lj., vendar je to odklonil zaradi načelnega odklanjanja novega režima, njegove totalitarnosti in nasilnosti. Že 1946 je bil z A. Sfiligojem, A. Kacinom (gl. čl.) in I. Krpanom v pripravljalnem odboru za ustanovitev od KPS in SIAU neodvisne slov. polit. organizacije. Iz tega se je 17. jan. 1947 na občnem zboru v Alojzijevišču v Gor. rodila SDZ. U. je bil član prvega 6-članskega vodstva, ko pa je 25. apr. 1947 izšla prva št. tedenskega glasila Demokracija, je bil ob P. Kemperletu (gl. čl.) njen dejanski ur. Stalno bivališče je ohranil v Kobaridu, vendar z namenom, da se pred razmejitvijo sept. 1947 umakne na it. drž. ozemlje, po nekaj dni je vsak teden živel pri teti v Gor., pogosto pa je bil tudi v Trstu. Nastopal je kot predavatelj, v Demokr. pa je objavljal številne članke in načelne komentarje. Posebno pozornost je vzbudil niz sestavkov Misli o demokraciji, ki jih je podpisal kot »Slavko Hribovec« in v katerih je izpovedal svoje prepričanje. Ob 30-letnici izida Demokr. jih je Slov. prosv. matica natisnila v posebni brošuri. Pojav SDZ in Demokr. je vzbudil izredno nasprotovanje na levici z napadi in grožnjami SIAU, KPJK in PDk. Kljub svarilom prijateljev se je U. brezskrbno zadrževal v Kobaridu, češ da se spričo čiste vesti in poštenega dela nima česa bati. Zvečer v nedeljo, 31. avg. 1947, so ga neznanci zvabili z veselice v Kobaridu v Robič. Ko se je vračal na motornem kolesu, so med Starim selom in Kobaridom nategnili žico čez cesto, da je padel. Kar je sledilo, kljub policij. preiskavam in poznejšim poizvedvam še ni pojasnjeno, dejstvo pa je, da je U. za vedno izginil. – Če opustimo nekatere gotovo netočne zapise, ostajata možni dve verziji: da je bil U. že tam ali nedaleč od kraja ugrabitve umorjen in pokopan (govorice domačinov, med katerimi je treba iskati storilce; članek v Domu); ali pa je bil prepeljan v Lj. in kasneje umorjen (izpoved bivšega polk. Ozne Winklerja; izjava preds. lj. sodišča dr. Žigona U-evima sestrama Veri in Mari kmalu po ugrabitvi, da je U. v Prisilnih delavnicah). Leta kasneje je bila na kraju ugrabitve nerazumljivo razstreljena skala ob cesti, kjer so svojci prižigali sveče. Ugrabitev je imela velik odmev, SDZ pa se je obrnila tudi na Varnostni svet OZN, da bi dosegla osvoboditev svojega predstavnika, katerega ugrabitev je pripisala jsl. tajni policiji. U-eva mati se je med drugim 1953 obrnila s prošnjo na preds. Tita, 1962 pa je pisala na pravosodna ministrstva vseh jsl. republik in prejela odgovore, da se »U. ne nahaja v zaporih na teritoriju« posameznih republik. – Po sklepu dežel. tajništva 22. mar. 1990 je SSk zaprosila Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Lj., da bi ugotovil, zakaj in kako je prišlo do U-eve ugrabitve in smrti, vendar še ni razjasnitve. Pobuda pa je v javnosti priklicala spomin na U-ev lik in obrodila nekaj tehtnih odmevov v tisku.

Prim,: Žpk. arh. Kobarid; arh. U v Lj.; razgovor z U-evim bratom Antonom in sestrama Vero in Maro 17. avg. 1990 v Kobaridu; pisni podatki Marka Udoviča iz Trsta; ustna pričevanja; časopisje, ki je pisalo o ugrabitvi in ob njenih obletnicah, zlasti Demokr. 5. sept. 1947, 27. avg. 1943 s sl., 2. sept. 1949 s sl., 27. avg. 1954, 30. avg. 1957 s sl., 1. jan. 1958, 1. sept. 1962; Mat. Tratnik (ps.), Medvladje na Primorskem, ZbSS 1952, 120–21; Fr. Saje, Belogardizem, II. izd., Lj. 1952, pass.; Fr. Grum in St. Pleško, Svoboda v razvalinah, Cleveland 1961, 33; Fr. Škerl, Prispevki k zgod. razvoja nasprotnikov Osvobodilne fronte v letu 1941, ZČ 1967, 143–46, 190; KatG 31. avg. 1967; Avg. Sfiligoj, Slovenska demokratska zveza v Gorici 1947–1969, Gor. 1969, 13, 18, 19 s sl. in pass.; Novak, 254; 225 let novomeške gimnazije, Novo mesto 1971, 440 in sl. št. 24; Sl. Kramenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941, Lj. 1972, 383, 393, 401; dr. Ž (B. Sancin), Dr. Andrej-Slavko Uršič, Utripi, Trst dec. 1977-jun. 1978, 28–30; Sl. Hribovec (Dr. Andrej-Slavko Uršič), Misli o demokraciji, Trst-Gor. 1977, 24 str. s sl. (besedilo te brošure je tudi v Utripih, dec. 1977-jun. 1978); B. Sancin, Dr. Andrej-Slavko Uršič, Utripi, Trst jul. 1979, 3–6 s sl.; Nadja Maganja, Trieste 1945–1949, Nascita del movimento politico autonomo sloveno, Trst 1980, pass.; Lad. Bevc, Del mojih spominov okrog let 1944 in 1945, Sokolski vestnik, Milwaukee 1980, št. 4, 154, in Del mojih spominav iz 1945–1949-1955, Sokolski vestnik 1981, št. 4, 24; Al. Brecelj, I gruppi politici autonomi sloveni a Trieste 1949–1952, Trst 1983, pass.; St. Kos (ps.), Stalinistična revolucija na Slovenskem, I, Rim 1984, 202; Karlo Novak, Moj vojnopolitički rad, Sokolski vestnik 1987, št. 1, 3, 4, pass.; o predlogu SSk so pisali skoraj vsi slov. časopisi na obeh straneh meje, npr.: KatG 5. in 26. apr. 1990; Rob. Škrlj, Kam je izginil Andrej Uršič?, Erazem, priloga PrimN 3. jul. 1990, 8–11 s sl.; id., ponatis v Demokraciji, Lj. 17. jul. 1990, 8–9; KatG 26. jul. 1990; B(ožo) Z(uanella), Kje je pokopan Andrej Uršič?, Dom 31. avg. 1990, 9.

ij