Urleb, Mehtilda (1931–)

URLEB Mehtilda, arheologinja, r. 27. mar. 1931 v Mrbu, živi v Lj. Oče Jožef, mati Elizabeta Kroflič. Osn. š. in real. gimn. je obiskovala v Mrbu (matura 1951). Na lj. U je študirala arheologijo v skupini za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo; diplomirala je 1955. Še isto leto se je zaposlila v Notranjskem muzeju v Postojni kot kustos za arheol. (1957 strok. izpit, 1972 višji kustos, 1974 muzejski svetovalec, 1976 strok. svetnik). Od 1965 do 1975 je bila U. ravn. Notranjskega muzeja, po njegovi ukinitvi 1975 in pridružitvi notranjske muzej. dejavnosti k Inštitutu za raziskov. Krasa SAZU, v okviru katerega se je izoblikovala Kraška muzejska zbirka, pa je bila njen vodja do upokojitve (1990). 1990 je bil ponovno oživljen Notranjski muzej, ki je bil sicer ustanovljen 1947, v njem je bila U. dolga leta edini šolani strokovnjak. Ob arheol. delu je organizacijsko skrbela tudi za vse druge oblike muzej. dejavnosti, predvsem v prirejanju razstav. Arheol. zbirko Notranjskega muzeja (Kraške muzejske zbirke) je postavila na noge s sistematičnim topografskim pregledom Notranjske (prim. številna poročila v Varstvu spomenikov (VS) npr. Arheološke najdbe iz Postojne, zbornik Ljudje in kraji ob Pivki 2, Postojna 1985, 133-44; Po arheoloških sledovih na Bistriškem, Bistriški zapisi 2, Ilir. Bistrica 1984, 36–43; Cerknica in okolica v davnini, Notranjski listi 2, 1981, 179–94; Loška dolina in okolica v davnini, Notranjski listi 1, 1977, 16–30) in s številnimi arheol. izkopavanji. U. je izkopavala na Gradišču v Slavini (Arheološki vestnik (AV) 8, 1957, 150), v Knežaku (VS 7, 1958–59, 285), gradišči Cvinger in Tržišče pri Dolenji vasi (VS 28, 1966, 24), v Šmarati (VS 7, 1958–59, 294 in 25, 1983, 212), na gradišču Stari grad (Hasberg) pri Planini (AV 7, 1956, 292), na Vitovljah v Vipavski dolini (VS 8, 1960–61, 218), tabor okoli farne cerkve v Cerknici (VS 21, 1977, 218), antično grobišče v Cerknici (AV 34, 1983, 298–346); o Cerknici prim. še Cerknica. Rešena arheološka dediščina Slovenije, Lj. 1980, 54; Cerknica in okolica v davnini, Notranjski listi 2, 1981, 179–94), Železnodobno grobišče v Trnovem pri Ilirski Bistrici (Rešena arheološka dediščina Slovenije, 1980, 116; Arheološki pregled 20, 1978, 27–30; VS 23, 1981, 217-19); Nova odkritja na halštatski nekropoli Trnovo pri Ilirski Bistrici, Situla 20–21, 1980, 285–89); Prazgodovinsko naselje v Štirni pri Čepni (VS 25, 1983, 213), na Sv. Trojici v Ilirski Bistrici, znamenito železnodobno naselje v Šmihelu pod Nanosom (VS 26, 1984, 212) in še marsikje (Orehek, Benete, Dolnja Košana, Kalce, Zaplana...). Njeno osrednje arheol. delovišče pa je bila Križna gora pri Ložu. To železnodobno, antično in zgodnjesrednjeveško najdišče je raziskovala od 1957 do 1964 in napisala o njem tudi svoja najbolj odmevna dela, samostojni knjigi Križna gora pri Ložu (Lj. 1974) in La necropole Hallstattiene de Križna gora (1969) in več člankov v VS (17–19, 1974, 217–30) ter v AV (24, 1975, 507–20; 19, 1968, 472–84). - U. je sodelovala v doslej najobsežnejšem skupnem delu slov. arheologije (v 5. pogl. Postojna, 148–61) s prispevki o notranjskih arheol. najdiščih, prav tako pa je bila soudeležena v nič manj odmevnem raziskovanju poznoantičnih utrdb in zapor na področju med Kvarnerskim zalivom in dolino Bače (Claustra Alpium Iuliarum I, 1971). Za ES pripravlja U. gesla s področja Notranjske (Dolenje, Cerknica).

Prim.: Osebni podatki.

Svd.