Urbančič, Marija (1907–1988)

URBANČIČ Marija, uradnica, članica TIGR, r. 9. jun. 1907 v Gabrjah (Ilir. Bistrica), u. 12. okt. 1988 v bolnišnici v Ankaranu. Oče Anton, mati Marija Barbiš, kmeta, sestra Frančiška (gl. čl). Osn. š. in 2-letni trg. tečaj v Ilir. Bistrici. Računovodja od 2. jan. 1925 do 30. jun. 1936 pri čebelarju ter podjet. les. industr. in tovarne testenin Antonu Žnideršiču in Tomažiču v Ilir. Bistrici, na zahtevo faš. odpuščena in zamenjana z it. faš. Spet zaposlena pri dobavitelju voj. potrebščin posadkam na meji Alessandru Zanzi e Fratelli v Ilir. Bistrici od 1. jul. 1938 do njene aretacije 18. mar. 1940. Sodelovala je z Vikt. Bobkom v letih 1934–40 v ileg. organ. TIGR na Bistriškem, Brkinih, Pivki, Kastavščini, v trikotu Postojna, Reka, Trst-Tržič. Z ileg. prehodi meje ob vsakem vremenu in letnem času, včasih pozimi tudi s potnim listom, je seznanjala skupaj v Bobkom vodstvo TIGR v Lj. o ileg. dejavnosti tega območja. Iz Jsle pa je v nahrbtniku ileg. čez mejo prinašala knjige in antifaš. liter. v Ilir. Bistrico. Ponoči je skupaj z V. Bobkom, T. Dolganom, Marijo Zafred, Jos. Ujčičem sprejemala v gozdu Stražice, na Ratečevem Brdu, na gmajnah orožje in liter. od oborožene trojke, ki je ileg. prihajala iz Jsle, nato so ta material še isto noč nesli v skrivališče v Staro in Novo Sušico, kjer so ponoči v gozdu nad Staro Sušico načrtovali delo organ. TIGR. U-eva je po tri dni oskrbovala s hrano in zdravili oboroženo trojko, ki je po prihodu skrita počivala v gozdu. Vodila je čez mejo bežeče protifaš. v Jslo. Mobilizirane slov. fante za vojno v Abesiniji je pregovorila, da so dezertirali v Jslo. 14. avg. 1939 je vodila z Bobkom v Jslo Pinka Tomažiča, ki se je v Lj. dogovoril z vodstvom TIGR o izročitvi orožja, ki ga je tudi prejela tržaška sekcija KPI. Večkrat je ponoči odnašala zaradi preteče polic. nevarnosti pri Bobku skrito orožje in liter. v gozd Stražice. Prenašala je pošto med Bobkom in Tomažičem in temu stalno oddajala ileg. tisk. Zaposlitev pri Zanziju in dovoz materiala posadkam na meji je izkoriščala za zbiranje podatkov in je fotografirala vse utrdbe in bunkerje ob meji med Melonijo in Klano. (Fotoaparat ji je posodila Marija Možina iz Prestranka, zaposlena pri trg. Hreščaku v Ilir. Bistrici.) Za to delo ni nikoli prejela nagrade. To je bil del in način boja proti faš. Dopise in podatke o faš. nasiljih je oddajala urednici Istre Slavki Boštjančič in vodstvu TIGR, vojaške podatke pa temu in oficir. jsle obveščevalne službe v Lj. ali v Leskovi dolini pri graničarski karavli. U-eva je 14 dni oskrbovala v več ur oddaljeni gozdarski koči v Javorniškem gozdu Justa Godniča, Ferda Kravanja in Danila Zelena, ki si je pri prehodu meje hudo poškodoval gleženj, da ni mogel hoditi. U-evo je faš. polic. zaradi ovadbe podof. Claudia Forgettija aretirala 18. mar. 1940, jo v trž. in rim. zaporih med strogo in večmes. izolacijo, brez sprehoda na zrak in izročanja pošte svojcev, dan za dnem z vsemogočimi pritiski po pet in več ur zasliševala, a je odločno zavračala vse obtožbe, s čimer se je rešila najtežje kazni. Velika je bila pri tem Bobkova pomoč, ker je ni obremenil niti z eno besedo. Na drugem trž. procesu je bila 14. dec. 1941 obsojena na 8 let težke ječe. Zaprta je bila v kaznilnici v Perugii. Po kapitulaciji It. se je dec. 1943 bolna vrnila domov v Ilir. Bistrico, a se je takoj vključila v NOB, sodelovala pri komandi mesta, raznašala liter., vskladiščevala in skrivala blago za bolnišnico »Snežnik«. Navodila za delo v NOB sta ji dajala tigrovca Fr. Kruh iz Šembij in Marija Valenčič z Ratečevega Brda, ki sta pred njo začela delati za OF. U-eva je s sestro Frančiško organizirala odhod v part. 12 nedičevcev in treh visokošolcev iz Lj., ki so bili na poti v Trst k sovražni policiji. Po osvoboditvi je bila zaposlena pri okraj. NOO v Ilir. Bistrici, 1946–48 pri PRERAD-u, 1 leto v Kopru pri UIVOD-u (uvoz., izvoz. zavod), nato pri STAR v Trstu do 16. sept. 1952, pri Splošni trgovski je bila do invalidske upokojitve 16. jan. 1958. Potem je živela v Šalari pri Kopru.

Prim.: Aula IV.; Picc. in drugi it. listi; Borec 1971, št. 12; Zapisi in dokumenti II. trž. procesa; Objave dr. L. Čermelja; T. Rutar, Krivične trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 2/1984; Isti, M. U. v spomin, PDk 10. nov. 1988 s sl.

Rut.