Urbančič, Frančiška (1913–?)

URBANČIČ Frančiška, por. BOBEK, tigrovka, r. 4. jun. 1913 v Gabrjah (Ilir. Bistrica). Oče Anton (u. 1916), mati Marija Barbiš, kmetje, sestra Marija (gl. čl.). V Trnovem je dovršila osn. š., od 4. razr. v it. jeziku, verouk in slov. so skrivaj na hlevu učile šol. sestre. Kasneje je napravila še enoletni trg. tečaj. V letih 1930–36 je bila zaposlena pri Viktorju Tomšiču, ki je imel lesno podjetje in tovarno testenin v Ilir. Bistrici. 1930 je vstopila v mlad. organ. KPI in bila zaradi dela proti faš. 1932 dva meseca zaprta na Reki, kjer so z njo zelo grdo ravnali. Poročila se je s pekom Ivanom Bobkom (PSBL I, 92), s katerim je začela 1935 sodelovati v TIGRu. Na zahtevo faš. oblasti je moral Tomšič odsloviti slov. uradnike in jih nadomestiti z it. U-eva je bila 4 leta brezposelna, 1. mar. 1940 pa ji je tašča Ivana Bobek poverila upravo svoje pekarne. Toda že 18. mar. 1940 so moža Bobka aretirali, ga na drugem trž. procesu obsodili na smrt in 15. dec. 1941 ustrelili na voj. strelišču na Opčinah. U-eva je smela moža obiskati samo dvakrat v zaporu: prvič v Kopru, drugič v Rimu s sinom, ki pa je med potovanjem zbolel. Po Bobkovi ustrelitvi so faš. oblasti odvzele dovoljenje za pekarno in U-eva je s triletnim sinom, materjo in taščo ostala brez sredstev. U-eva je še po moževi aretaciji odšla po naročilu Lojzeta Puglja v Kastav in pripeljala v Ilir. Bistrico dva tigrovca, da sta uredila zvezo s prejšnjimi in povezavo s Sušakom. Že apr. 1941 so jo z otrokom internirali v Toskani, a jo maja izpustili. Po materini smrti apr. 1942 je obiskala sestro Marijo v kaznilnici v Perugi. Ob vrnitvi so jo faš. internirali v Lovran, po 15 dneh v Gravellone Toce (Novara), 7. okt. 1942 v Casacalende (Campobasso). Ker v tem taborišču ni bilo dovoljeno imeti otroka pri sebi, so jo prestavili v Baranello (Campobasso). 17. sept. 1943 so jo kot aretiranko tri dni vodili na Reko. Ker otrok ni smel ostati v zaporu, so ga hoteli dati v it. otroški vrtec, U-eva pa se je uprla in ga preko znanke oddala svakinji Ivanki Bobek v Ilir. Bistrici, kamor je prišla tudi sama iz zapora. Nem. policija jo je zaradi ustreljenega moža dan za dnem ustrahovala z neprestanimi hišnimi preiskavami. Spomladi 1944 so jo aretirali in hoteli internirati v Nem., rešila jo je sestra Marija s posredovanjem na nem. poveljstvu. Po moževi smrti ji je stric iz Lj. pošiljal skromen prispevek, da je preživljala otroka in sebe. Čeprav je bila brezposelna, je včasih tudi sestri poslala kaj v zapor v Perugio.

Prim.: Lastni življenjepis in osebno pripovedovanje.

Rut.