Primorski slovenski biografski leksikon

UKMAR Berta, igralka, kult. delavka in organizatorka, r. 12. mar. 1920 v Koprivi na Krasu, živi v Novi Gor. Oče Franc, zidar in gradbeni podjetnik, mati Ivanka Jurca (sestra Branke Jurca), gospodinja. Osn. š. v Koprivi na Krasu, nato se je šolala pri šolskih sestrah v Tomaju. Nastopati je začela že med šolanjem. Ko je bil med faš. pouk v it. jeziku in le nekaj v slov., je rada sodelovala pri slov. gled. predstavah. 1934 je dokončala gospodinjsko šolo. Nato je nekaj let pomagala očetu pri upravljanju podjetja, kasneje je bila v službi na matičnem uradu v Dutovljah in na Repentabru. 1943 je zapustila službo, se vrnila v Koprivo, prirejala mitinge in predstave za NOB. Takrat je režirala Cankarjevega Hlapca Jerneja. Vodila je dramsko skupino, ki so jo sestavljala v glavnem vaška dekleta. Za vaški praznik v Vipavi je prireditev privabila do 2000 gledalcev. Na kult. področju je U-jeva delala do sept. 1944, ko so jo aretirali v Trstu. Najprej so jo odpeljali v Coronejske zapore, po osmih dneh pa s transportom v koncentracijsko taborišče v Auschwitz, kjer je ostala do konca vojne. Jun. 1945 se je s prvim transportom vrnila domov. Nadaljevala je z delom na kult. področju. Udeležila se je šestmesečnega tečaja za pevovodje, ki sta ga vodila Fran Venturini in Ubald Vrabec v Borštu pri Trstu. V tem času je organizirala predstave z amaterji. Na pobudo F. Venturinija je opravila avdicijo za igralko, ki jo je razpisalo SNG v Trstu. Bila je sprejeta in v sezoni 1946–47 odigrala več vlog. Obiskovala je dramsko šolo (mentorica Nada Gabrijelčič). 1949 je odšla iz Trsta na Ptuj in tam igrala v poklicnem gled. do njegovega razpusta. Pomembnejše vloge, ki jih je odigrala v tem gledališču, so bile: Zala (F. Žižek, Miklova Zala), Manica (V. Cegnar, Deseti brat), Rosaura (C. Goldoni, Lažnik), Luiza (F. Schiller, Kovarstvo in ljubezen), Francka (I. Cankar, Kralj na Betajnovi), Ana (E. O'Neill, Ana Christie), Franca (C. Niccodemi, Scampolo), Barbara (B. Kreft, Celjski grofje), Elmira (Molière, Tartuffe) itd. Ob ustanovitvi PDG je prišla v Novo Gor. in od sezone 1960–61 do 1980 je U-jeva redno nastopala, od takrat nastopa honorarno. - Odigrala je veliko vlog iz slov. in svetovne dramatike. Začela je 1960 z vlogo Ane Seljak (F. Bevk, Krivda); vsako sezono je odigrala od 4 do 5 vlog, veliko v mladinskih predstavah. Bila je Vidimira (E. Kristan, Ljubislava), Hana (Cankar, Kralj na Betajnovi), Anita (B. Grabnar, Vojna tajna), Miklovka (F. Žižek, Miklova Zala), Mrmoljevka (I. Cankar, Za narodov blagor), Šternfeldovka (Linhart-Garvick-Smole, Županova Micka), Meta Čamernikova (Bor, Kolesa teme), Borisova mati (V. Zupan, Črvi), Stara mati (Bevk, Kajn), Berta (Medved, Rendez-vous), Verena (Partljič, Naj poje čuk), Lavra (Strindberg, Oče), Mati (Čapek, Mati), Marina (Čehov, Striček Vanja), Lizzie Curry (Nash, Vremenar), Agata (Betti, Zločin na Kozjem otoku), Eva (Candoni, Eva se bo rodila jutri), Gertruda (Manzari, Mrtvi ne plačujejo davkov), Sandra (Greidanaus, Dve vedri smeha), Mariana (Goldoni, Tast po sili), Kate Keller (Miller, Vsi moji sinovi), Gospa Pernellova (Molière, Tartuffe), Marija Josefina (Lorca, Dom Bernarde Albe), Virginia (Labiche, Florentinski slamnik), Gospa Suzana (Goldoni, Pahljača), Begunka (Brecht, Prividi Simone Machard) idr. Od 1983 je U-jeva režiser in mentor gledališke skupine v Grgarju. Vsako leto pripravi s to skupino dve gledališki predstavi, s katerima veliko gostujejo. Za to delo ji je občina Nova Gor. podelila priznanje. Prejela je tudi priznanje za delo v NOB.

Prim: Osebni podatki; SGL III, 747–48; Nada Hrovat (PDG): B. Ukmar »Odigrane vloge od s. 1960/61 do 1989/90«.

nsf

Sosič Fabjan, Nataša: Ukmar, Berta (1920–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951070/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine