Primorski slovenski biografski leksikon
UKMAR Anton, duhovnik, r. 5. maja 1796 v Koprivi na Krasu (Tomaj), u. 6. febr. 1877 v Tomaju. Oče Anton, kmet, mati Neža Orel. V duhovnika posvečen 19. sept. 1819. Po mašniškem posvečenju je bil nekaj časa pri svojem bratu Juriju, kuratu v Gročani. Že 1819 je postal kpl. in učitelj na Opčinah, 1820 kpl. pri Novem sv. Antonu v Trstu, 1823 žpk in hrenovski prodekan v Senožečah ter nadzornik vseh šol v hrenovskem dekanatu (med tem časom je bil imenovan za konzistorialnega svetnika). 1831 je prišel v Tomaj kot prvi žpk domačin. Ko so 1864 ustanovili tomajsko dekanijo, je bil prvi tomajski dekan. 1868 je bil imenovan za častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja in 1873 je postal vitez reda F. Jožefa. V pokoj je stopil 1874. Zadnja leta življenja je preživel v Tomaju. Bila so težka, ker je obnemogel in bil zagrenjen. - 1869 je imel zelo slovesno zlato mašo. Duhovščina tomajskega dekanata mu je ob tej priložnosti posvetila dolgo pesnitev v latinščini, ki jo je objavil škof. uradni list (Folium 1869, 160–63). - U. si je vneto prizadeval za obnovo cerkve in župnišča. V Koprivi je dal narediti kamnit oltar. Bil je zelo cenjen duhovnik, nadarjen in gostoljuben. Novice ga imenujejo »vrli domorodec« (N 1869, 344).
Njegov starejši brat Jurij se je rodil v Koprivi 20. mar. 1777, duhovnik je postal 9. okt. 1803. Služboval je najprej v Gročani, potem v Trstu kot škofij. kancler, kot konzistorialni kancler, kot član konzistorija in od 1834 kot kanonik pri Sv. Justu v Trstu. Bil je tudi podravnatelj tržaške gimn. U. je v Trstu 2. febr. 1844. - Nekaj let sta bila v kapitlju dva Tomajca: Jakob Černe in Jurij Ukmar.
Iz Tomaja je bil tudi UCMAN (UZMAN) Franc, ki se je r. 26. jan. 1813, u. 19. nov. 1883 v Trstu. Oče Anton, kmet, mati Katarina Ucman. Duhovnik je postal 14. sept. 1842. Služboval je kot kpl. v raznih krajih, od 1859 do 1883 kot stolni vikar v Trstu in sept. 1883 je postal kanonik pri Sv. Justu.
Prim.: ŠkATrst; župn. arhiv Tomaj (rojstna knjiga, Kronika, Drobci); FoliumTerg; ŠematTrst; N 1869.
Škerl
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine