Tosi, Guadenzio, vitez (1834–1913)

TOSI Gaudenzio (Gaudentius), vitez, r. v Sovodnjah ob Soči 9. jun. 1834 in tudi u. tam 31. okt. 1913, pokopan na sovodenjskem pokopališču. Oče Cesare, trgovec in posestnik, mati Marija Elizabeta Mesesneu, verjetno gor. Slovenka. Ni znano, kdaj in zakaj sta G. in njegov brat Evgen Kajetan (Eugenio Gaetano) prejela viteški naslov. G. se je poročil z Margarito Karolo Collarig (Kolarič) (r. 25. apr. 1841) (V. Koršič, Cerkev sv. Martina). Živel je v Škrljah v krasni neoklasični vili in bil gospodar velike zemljiške posesti. Blizu vile je bila zgrajena strojilnica usnja (velike kadi za strojenje in barvanje usnja). Izdelke so razstavili na prvi razstavi kmetijstva in industr. izdelkov v Gor. 1853. Priznanja so prejeli tudi na razstavah v drugih mestih (Trst, London, Dunaj, Pariz). Rodbina Tosi se je izkazala kot dobrotnica sovodenjske cerkve. G. in brat Evgen (vitez Montegrado) sta pripomogla tudi h gradnji glavnega oltarja v Marijini cerkvi na Mirenskem Gradu (Monte Grado). G. je bil nekaj let župan v Sovodnjah (verjetno do 1883), več let preds. it. gledališkega društva v Gor. in član gor. trgov. zbornice. Imel je odlične konje, s katerimi se je udeleževal konjskih dirk na Rojcah (»Kampanjuca«) v Štandrežu pri Gor. O njem znajo starejši domačini marsikaj povedati. Naučil se je malo slovenščine. Marsikomu od sosedov je podelil kos zemljišča. Po njegovi smrti so sorodniki zapustili vilo, ki je bila med 1. svet. vojno močno poškodovana. Za hiše, ki so bile zgrajene na nekdanji posesti Tosijev, se je ohranilo podomačeno ime Toži. – Člani rodbine Tosijev na Gor. so po vsej verjetnosti prišli v naše kraje iz severne It. (Lombardije). Podatki o njih so skopi, nepopolni, ponekod napačni. Na Gor. je živelo več družin Tosijev, ki so imele pomembno vlogo na družb., polit. in gospodar. področju (kot npr. Gavdencij). Nekatere so se vključile v krog gor. plemiških rodbin.

Prim.: Žpk arh. Sovodnje; V. Koršič, Cerkev sv. Martina – Sovodnje ob Soči, mar. 1993; R. M. Cossar, Cara vecchia Gorizia, Gor. 1981, 166; R. M. Cossar, Gorizia d'altri tempi, Gor. 1954, 55 s sl. ; R. M. Cossar, Storia dell'arte e dell'artigianato in Gorizia, Pordenone 1948, 278; L. Bader, I Borboni di Francia in esilio a Gorizia, Cassa. di Risp. di Gorizia, Pordenone 1993, 244; A. Moschetti, I danni ai monumenti, Venezia 1931, 63, 68 s sl. ; A. Pust, Mirenski Grad pri Gor., Miren 1991, 5; Gabršček, Kažipot 1895–96; Formentini, La Contea di Gorizia illustrata dai suoi figli, 142, 154.

E. D.