Toplikar, Giovanni (1948–)

TOPLIKAR Giovanni (Janko), šolnik, kulturni delavec, publicist, r. 6. sept. 1948 v Gor., živi v Gradišču. Oče Alojz Vrativoj, delavec, mati Gizela Sabotič, hišna gospodinja. Osn. š. obiskoval v Gor. (1954–59), sr. š. in klas. gimn. v minoritskem semenišču v Villazzanu (Trento) (1959–64), klas. licej v semenišču minoritov v Roveretu (Trento) (1964–67). Od l. 1967 na učiteljišču S. Slataper v Gor., kjer je maturiral l. 1970. Študiral na Fak. za tuje jezike in literature pri trž. U, izpopolnjeval se v nemščini v Nemčiji in na Dunaju, l. 1993 doktoriral na Pedagoški fak. trž. U (naloga: Pouk zgodovine v osnovnošolskih učnih načrtih od Gentilejeve reforme do danes). Od l. 1976 učiteljeval v kraju Boscat (Gradež), Gorici, Foljanu, Tržiču, trenutno v Gradišču ob Soči. T-ova zasluga je, da so ital. krogi spoznali versko, socialno in kulturno stvarnost Slovenije, predvsem v okviru »Comunione e Liberazione«; od l. 1969 sodeluje z Vinkom Kobalom (gl. 8. snopič). V l. 1970–84 je iz slov. prevedel 55 člankov, ki jih je izdal CSEO Documentazione – Rivista del Centro Studi Europa Orientale. Materiali per la conoscenza dell'Est, Bologna. Prevode slov. člankov je objavil še v »L'Altra Europa«, »Il Nuovo Areopago«. Prevedel je tudi Toneta Stresa Jugoslovanski marksizem in religija. Razvoj povojne jugoslovanske marksistične teorije religije (prevod ni bil objavljen). Da bi približal Italijanom slov. svet, je priredil poučne izlete po Sloveniji; med popotresno obnovo Rezije (1976) delovne tabore za pripadnike »Comunione e Liberazione« in univerzitetne študente iz Slovenije. Po T. posredovanju sta SKAD in »Movimento Popolare« proslavila l. 1977 dan slov. kulture s Prešernovim večerom. Sodeloval pri sestavi dokumenta, ki ga je predstavil Movimento Popolare za zaščito Slovencev v Italiji (1978). Med ustanovitelji in večletni sodelavec Ljudskega radia v Gor. Iz zanimanja za evropske kulture se je na študijskih potovanjih seznanil s stvarnostjo predvsem vzhodnoevropskih socialističnih držav in navezal stike s tamkajšnjimi kulturniki in nekatere predstavil na srečanjih v Gor. (E. A. Vagin, V. Maksimov, F. Blachnicki); pripravil tudi razstavo o poljski ljudski umetnosti. – 1983 pobudnik gor. zborovanja na temo Evropa narodov in kultur; 1987 priredil versko srečanje v Ogleju: sodelovali pripadniki »Comunione e Liberazione« sev.-vzh. Italije in slov. gibanja Pot. V l. 1977–90 član Konzulte za probleme slov. etnične skupnosti pri gor. občini. Na šolskem področju: član deželnih in državnih šol. ustanov, med drugim strokovne komisije za antropološko področje pri IRRSAE F-JK; predavatelj na izpopolnjevalnih tečajih za šolnike; sodeloval s slov. sekcijo IRRSAE F-JK pri pripravi seminarja o pouku zgod. na slov. šoli v Italiji; pedagoški sodelavec in avtor številnih člankov revije »Scuola Italiana Moderna« in sodelavec raziskovalnega in sperimentalnega projekta »Progetto Anthropos« pri založbi »La Scuola«; 1990–91 v uredniškem odboru revije »Il Territorio«; odbornik in tajnik pri gor. Inšitutu za socialno in versko zgodovino. Uresničil je med drugim načrt večletnega sodelovanja (1989–94) med osn. š. »Largo Isonzo« (Tržič) in O. Župančiča (Gor.). O tem in drugem poroča v člankih za »Voce Isontina« in v strokovnih revijah in glasilih.

Prim.: Osebni podatki; KatG 3. mar. 1977; 7. jul. 1994; Voce Isontina 2. jun. 1979; 31. maja 1980; 10. jun. 1989; 24. jun. 1989; 1. jun. 1991; 6. febr. 1993; 13. mar. 1993; Il Piccolo 20. jun. 1981; 7. jun. 1989; Messaggero Veneto 22. jun. 1989; PDk 17. jun. 1989; 22. okt. 1992; 30. jun. 1994; Scuola Italiana Moderna, XCIX, 13, 1992, 58–63; CI 6, 1993; CI 13, 1994; Per i 200 anni dell'Istituto Magistrale di Gorizia. Storia ricordi esperienza. Gorizia 1978, 94–99; F. Salimbeni, Istria, storia di una regione di frontiera, Brescia 1994, 28 (op. 43); celoten popis del v arhivu PSBL.

B. Lu.