Terčon, David (1960–)

TERČON David, pesnik, pisatelj, r. 5. avg. 1960 v Sežani. Oče Avgust (r. 1929–) je po poklicu avtomehanik, mati Marija (r. Ozbič, 1936–) je po poklicu natakarica. Po osnovni šoli v Sežani je maturiral na dislociranem oddelku koprske gimn. v Sežani (1979) ter nekaj časa študiral slavistiko na Filoz. fak. v Lj. Od 1982 dela kot carinski referent pri različnih špediterskih podjetjih v Sežani. 1991 se je poročil s pesnico Magdaleno (Svetina) T., s katero je 1993 v Sežani ustanovil založniško podjetje Žbrinca. Deluje tudi v različnih kult. organizacijah: preds. Zveze kult. organizacij v Sežani, vodja liter. kluba v Sežani. Prejel je tudi javna priznanja, med drugim priznanje Kulturne skupnosti Sežana za 1987 ter plaketo Srečka Kosovela za leto 1988. Že kot dijak je pričel objavljati pesmi, tako da je ena izšla v zborniku slov. srednješol. lirike Pokušina (Velenje 1978), že naslednje leto so mu prav tako v Velenju izdali prvo pesniško zbirko Ptica, naslednjo pesniško zbirko pa je 1986 izdal v samozaložbi Na zdrizastem robu jeklene noči. Pričel je objavljati tudi v osrednjih slov. liter. revijah, pojavlja se na radiu in TV ter sodeluje v različnih zbornikih: Pisatelji za demokracijo (Lj. MK 1989), Oktava (Sežana 1990). V poeziji »izhaja iz moderne Šalamunove šole, vendar jemlje od tod bolj vesele, poskočne, včasih celo humoristično zasukane momente«, »za slovenskega duha (pa) je poskočnost, lahkotnost, neobremenjenost inovativna, osvežilna« (T. Kermauner). Kasneje se je domala povsem preusmeril v prozo ter piše kratke pripovedi, na meji s pesmimi v prozi. Z nadrealističnimi metaforami skuša poustvariti določeno razpoloženje, pri čemer si pomaga z besednimi igricami in nenavadnimi besednimi zvezami. Tudi prozo objavlja v revijah in zbornikih: Zgodbe 1990, (Jesenice 1991), Jadranski koledar 1992, Kraški koledar 1994. Predvsem v PrimSreč je objavil tudi več člankov s kulturno problematiko.

Prim.: Osebni podatki; T. Kermauner, Raznolika izpoved, PrimSreč 1987, str. 602.

Jan