Terčelj, Žitomir (1921–1989)

TERČELJ Žitomir, šolnik, čebelarski strokovnjak, r. 15. jun. 1921 v Ajdovščini, u. 25. mar. 1989 v Trstu. Oče Anton, uradnik, mati Marija Bone, gospodinja. Osn. š. v domačem kraju, zaradi fašist. pritiskov se je družina preselila v Gor., kjer je bil oče zaposlen v uradih zdravstvene službe. Tu je dokončal višjo trg. š. in se 1941 vpisal na Ekonom. fak. v Trstu. Študij je prekinil, ker je bil vpoklican v it. mornarico. Bil je sprejet na akadem. za vojno mornarico v Livornu. Tu je bil od nov. 1941 do apr. 1942 tudi na kadetski ladji Vespucci, nato v Pulju in na ladji Colombo od apr. 1942 do jul. 1943, ko je postal pomožni mornariški častnik, vkrcan na ladjo Sirtori in je bil poslan na vojno področje v Sredozemlje. Na tej ladji je služboval od 1. avg. 1942 do sept. 1943, ko je bila Sirtori pri Krfu potopljena. Bil je med preživelimi. Zajeli so ga Nemci in 26. sept. 1943 odpeljali v vojaško taborišče Deblin-Irena na Poljskem. Konec vojne je dočakal v taborišču pri Hamburgu. Domov se je vrnil avg. 1945 in bil na razpolago vojaškim oblastem do okt. istega leta. Nadaljeval je z univ. študijem in diplomiral 1949. Zaposlil se je kot šolnik. Od okt. 1950 do sept. 1953 je bil pover. prof. na slov. nižji strok. š. v Nabrežini, nato od okt. 1953 do sept. 1959 pover. prof. in ravn. na nižji. slov. strok. š. trgov. smeri na Proseku, od š. l. 1959–60 do upokojitve 1978 je poučeval kot stalni prof. za trgov. predmete na Trg. tehn. š. Carli in na poklicnem trgov. zavodu Sandrinelli v Trstu. Tast, dr. Mirko Legiša, znani živinozdravnik iz Mavhninj, ga je uvedel v čebelarstvo, ki ga je vzljubil, tako da si je ob svojem domu v Vižoljah uredil vzoren čebelnjak. Navdušeno je preučeval slov. in mednar. liter. in postal cenjen strokovnjak. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Čebelarskega konzorcija za Tržaško pokrajino in od ustanovitve, 17. maja 1976 do srede 1985, ko je odstopil, njegov preds. Z rednimi sestanki in predavanji je skrbel za poglabljanje strok. znanja med čebelarji, pisal je strok. članke za tednik Gospodarstvo in večkrat predaval tudi za kmetijsko oddajo na RAI Trst A. Nekaj člankov in poročil je napisal tudi za Slovenskega čebelarja. Še zlasti se je angažiral v letih, ko je čebele skorajda uničila varoza, pršica, ki se je na Tržaškem pojavila v izredno zaskrbljivi obliki okrog leta 1980. Vzdrževal je redne stike s posameznimi raziskovalci it. in evrop. vseučilišč (Bologna, Videm, London), s Čebelarsko zvezo Sje in s konzorcijem južnotirolskih čebelarjev. Kot strokovnjak in predavatelj se je udeležil tudi nekaterih vsedrž. in mednar. čebelarskih srečanj in posvetov.

Prim.: Podatki žene prof. Marte Legiša; arhiv tržaškega Čebelarskega konzorcija; PDk 2. apr. 1989; KatG 6. apr. 1989.

M. Tavčar