Tutta, Klavdij (1958–)

TUTTA Klavdij, akademski grafik specialist, slikar in oblikovalec, r. 12. jan. 1958 v Postojni, živi in dela kot svobodni umetnik v Novi Gor. Oče Bruno (gl. čl), mati Ana Rojc. Likovno se je izobraževal najprej na Šoli za oblikovanje v Lj. Študiral in diplomiral je na ALU v Lj., kjer je končal tudi postdiplomski študij grafike pri prof. Bogdanu Borčiču. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, objekti in oblikovanjem. Od 1981 je član DSLU. V Novi Gor. je ustanovil privatni kult. center za izpopolnjevanje perspektivnih mladih umetnikov. - V njegovem ustvarjanju najdemo precej prvin, značilnih za postmodernistični pristop k likovni problematiki. Izredno hitro je menjaval tehniko, slog in ikonografijo svojih del, kot bi hotel sam sebi dokazati, da obvlada najrazličnejše načine izražanja v grafičnem oblikovanju, risbi, litografiji, štafelajnem slikarstvu in izdelovanju tridimenzionalnih objektov. Njegov manifestativni »nomadizem« pa ga je postopoma usmeril v subjektivnejšo metodo slikanja v ideološkem okviru nove podobe. Z izjemno energijo se predaja sami praksi slikanja, ki ga v prvi vrsti zavezuje proces nastajanja podob, ne pa kak vnaprej zamišljen koncept ali ideja. Njegovo slikarstvo je eruptivno, poteza čopiča dinamična, vehementna, barva nasičena, žareča, mediteransko polna in občutena materialno, telesno. Slikar uživa v aktu slikanja, v predajanju sugestivnosti barve in spontanosti geste. Dionizično predajanje igri opredeljuje T. kot pripadnika generacije postmodernistov, kot slikarja velikega imaginacijskega potenciala, ki sicer pozna in priznava izročilo in trenutek, v katerem živi, obenem pa skuša tako enemu kot drugemu dati svoj lastni, zanj relevantni in avtentični pečat (po B. Koviču, 1983). Slikarjev motivni krog se je izčistil po 1984, ko sta na slikah prevladala dva značilna mimetična lika – menhir in bik, kamen in žival, toda ne konkreten kamen in konkretna žival, temveč simbola vseh kamnov in vseh živali. T-ov menhir je ena izmed metamorfoz Krasa-kamna, njegov bik pa reaktualiziran prastari simbol, ki so ga upodabljala ljudstva, naseljena na obalah zibelke zahodne civilizacije – Sredozemlja (B. Kovič, 1989). Oba lika zaznamujejo sporočila vitalizma, ki ga usodno definirajo silnice čutnosti in obredno žrtvovanje smrti. - T. se po številu in odmevnosti nastopov doma in v tujini uvršča med vodilne sodobne slov. likovne umetnike. V razdobju od 1977 do 1990 je priredil skupno okrog 70 samostojnih razstav (Nova Gor., Lj., Kanal, Solkan, Ajdovščina, Tolmin, Škofja Loka, Idrija, Koper, Sežana, Vipava, Mrb., Kranj, Postojna, Celje, Piran, Lokev, Ilir. Bistrica, Slovenj Gradec, Opatija, Murska Sobota, Zgb, Bgd, Novi Sad, Poreč, Sarajevo, Zrenjanin, Pančevo, Zadar, Umag, Gor., Trst, Celovec, Španija, Koreja itd.). Sodeloval je na več kot 200 skupinskih razstavah doma in na tujem; njegova dela so bila doslej predstavljena tako rekoč po vsem svetu, zlasti grafike. Tako je npr. 1989 razstavljal v Seulu (Art and craft as global communication), Gornjem Milanovcu (I. bienale jsl. miniaturne umetnosti) in Augsburgu (Sodobna slov. umetnost). 1990 je med drugim nastopal v Vidmu na mednar. razstavi Dela na papirju in na Reki v sklopu razstave nagrajencev I. bienala slov. grafike (Otočec); grafike je predstavljal na mednar. prireditvah v Osaki, Havani, Ciudad Méxicu, Jyväskyli in Seulu. Vključil se je v mednar. skupino »Essenzialismo« (razstave: Rim, Milan, Berlin, London) ter sodeloval kot selektor za It., Avstrijo in Jsl. na bienalu umetnosti v Valparaisu in grafike v Lodzu. T-ova dela so v kakih 50 zbirkah (galerije, muzeji, hoteli, podjetja, ustanove, kulturne ustanove itd.) po Sji, Jsli in po svetu; mnogo slik in grafik je raztresenih tudi po privatnih zbirkah v Evropi in ZDA. - Doslej je prejel že nad 30 večjih domačih in mednar. priznanj in nagrad. V zadnjem obdobju mu je pripadla nagrada Novega mesta za grafiko na I. bienalu slov. grafike (1989) in nagrada za risbo na I. jsl. bienalu miniaturne grafike (1990). Kot uveljavljeni udeleženec pomembnih mednar. likovnih dogajanj je v zadnjih letih dobil mesto v uglednih leksikonih: Directionary of international biography (Cambridge 1984, 1985, 1986), Print of voice (Canada 1985–1990) in Contemporany art print the world (Kioto, Seul 1989).

Prim.: Osebni podatki; katalog razstave 1983 (Bežigrajska gal. Lj., Loški muzej Škofja Loka, Gal. Idrija); katalog razstave 1989 (izd. Goriški muzej Gor. gal.); PrimN 14. avg. 1987; I. Premrov, PDk 10. mar. 1989; M. Košan, Delo 19. maja 1989.

Kvčč