Tušar, Srečko (1925–2019)

TUŠAR Srečko, partizanski borec, r. 18. maja 1925 v Idriji (v roj. hiši škofa A. A. Wolfa), živi v Škofji Loki. Mati Lucija Tušar, gospodinja. It. osn. š. je obiskoval v Idriji, nato še 2 razr. poklicne usmerjevalne š. (scuola d'avviamento professionale) v Idriji, po vojni pa razne tečaje. Vojaško gimn. maturo je opravil po vojni v Zgbu. 1943 je zbežal iz it. posebnih bataljonov v Livornu in odšel v part. Postal je borec Idrijsko-tolminskega odreda, potem Vojkove, Gradnikove (krajši čas) in Prešernove brigade. V vojkovi in Prešernovi brigadi je bil komandant bataljona, pred tem pa komandir diverzantske čete Vojkove brig. oz. pozneje diverzantske čete XXXI. divizije. Kot izkušen diverzant in vodja skupine je uspešno napadal in miniral železniški progi Postojna-Trst in Jesenice-Gor. Znane diverzije so tudi napad na centralo v Rovtah in bunker »Panter« v Baški grapi. Njegova četa je v noči s 5. na 6. febr. 1944 minirala črpalke na 8. in 11. obzorju idrijskega rudnika. Še bolj znana je diverzija v Postojnski jami v noči s 23. na 24. april 1944, ko je njegova četa zažgala bencin, ki so ga tam hranili Nemci. V akciji sta sodelovala tudi Rudi Bašelj in Tomo Sadowsky (gl. čl.). V zvezi s slednjim, ki je kasneje padel, je poljski državni svet T-u podelil Vojni križ. - Ob koncu vojne je bil komandant inženirskega bataljona XXXI. divizije, potem pa namestnik komandanta inženirske brigade IV. armade. Kot tovrstni vojaški strokovnjak je služboval v Novem mestu, na Ptuju, v Litiji in Lj., potem, pa prešel k planinskim enotam, kjer je pokazal strok. vojaške in športne vrline. Bil je inštruktor planinskih enot in poveljnik posadke v Bohinjski Beli in pozneje garnizije v Škofji Loki. Izvedel je številne demonstracijske vojaške planinske vaje, nekatere od teh so si ogledali tudi tuji generali in vojaški strokovnjaki (Žukov, Malinowsky, Andres idr.). 221-krat je bil na vrhu Triglava, kamor je 6. okt. 1962 s svojimi vojaki spravil jsl. top B1 (težak 1.500 kg). Kot športnik in vojaški strokovnjak je sodeloval v organizaciji Trnovskih smučarskih maratonov v Črnem Vrhu nad Idrijo. 1976 se je upokojil kot polkovnik. Za vojne in vojaške zasluge je prejel številna jsl. odlikovanja.

Prim.: Osebni podatki; F. Šušteršič, V objemu podzemlja, Lj. 1960, pass.; S. Petelin, Gradnikoma brigada, Nova Gor. 1966, Lj. 1984², pass.;Isti, Prešernova brigada, Nova Gor. 1967, pass.; Isti, Vojkova brigada, Nova Gor. 1968, pass.; IdrR 1959, št. 2, 37–40.

Pšč.