Tratnik, Valentin (1929–)

TRATNIK Valentin, pisatelj, publicist, r. 27. jan. 1929 v Idriji, živi v Spodnji Idriji. Oče Franc, rudar, mati Ana Razpet, gospodinja. It. osn. š. obiskoval v Idriji (1936–42 in pol š.l. 1942-43), ker je 7. febr. 1943 že odšel k part. Pozimi 1943–44 je opravil tečaj za podoficirje v Cerknem, 1947 in 1948 še tečaje za delo z gradbenimi stroji v Zenici in Bgdu, nakar še avto šolo v Lj. (1948). 1949 je končal nižjo partij. š. pri CK KPS, isto leto je začel obiskovati večerno gimm. za aktiviste v Idriji in jo nadaljeval v Tolminu (1954–55). 1955–57 je končal ekonom. sred. š. v Kopru. Pred tem je napravil še padalski tečaj (črni Vrh, 1950), pozneje pa še š. za rezervne oficirje avtomobil. enot (Ilir. Bistrica, 1958). - T. izhaja iz idrijskega delavskega predmestja Cegovnice. Mesec potem, ko je njegov 17-letni brat odšel v part., je tudi sam, komaj 14-leten, vstopil v Srnjakovo četo v Šebreljskem Vrhu. Brat je kmalu nato padel na Nanosu. T. pa je kot fantič prestajal lakoto in trpljenlje na brezupnih pohodih skozi boje na Primor., Notranj. in Dolenj. V jun. 1943 je bil zaprt v zaporu Coroneo v Trstu, potem pa je bil do razpada It. doma pod polic. nadzorstvom. Po kapit. It. je šel spet v part. Svoj življenjepis sam takole jedrnato označuje: »V NOV borec, komandir čete, komandant bataljona, kurir, mitraljezec. Po osvoboditvi rudar v Idriji, na "udarniškem" delu v mlad. brigadah, "mašinist" v Bosni in Srbiji, šofer v Lj. in Idriji, polit. delavec pri okraj. komitejih KPS in ZMS v Idriji, uslužbenec, tajnik podjetja, šef obračunskega oddelka, ekonomski analitik v Elektro Tolmin, gostilniški delavec na Travniku (Otalež) in v Spodnji Idriji in končno invalidski upokojenec (1968), pisatelj in publicist.« - Kot pisec se je T. pojavil že ob koncu štiridesetih let v Pionirskem listu z nadaljevanji Sin Primorske 14-letni partizan. Njegova nadaljnja publicistika obsega spomine, polemike in kritike ter krajše razprave o part. povojni politični stvarnosti, vsega skupaj do 1990 čez 200 prispevkov, ki so večinoma izšli v PrimN, Elektrogospodarstvu, Tovarišu, Informatorju (Zgb), Gospodarskem listu, Delu, TT, TV-15, Borcu, Nedeljskem dnevniku, Književnih listih (Delo). - Najpomembnejše je seveda njegovo pripovedno delo, ki po nekaterih značilnostih presega part. spominsko liter., tako zaradi izvirnega osebnega sloga, kot tudi po tematiki in vsebini - t.j. njegov skoraj avtobiografski roman Danes jaz, jutri ti. Prva knjiga s tem naslovom je izšla 1980 pri zal. Borec, njen drugi del pa pri isti založbi 1987. Tretja knjiga, kot nadaljevanje prvih dveh, je bila 1987 tudi že končana, vendar je založbe niso hotele sprejeti v svoje programe. Izjemna usoda tako mladega človeka, ki je trpel razna zapostavljanja in vojne grozote v deških letih in še doraščajoč šel skozi vso zapletenost krvave revolucije ter preživljal težka povojna leta v matični Primor., po drugi strani pa skušal slediti nazorom in vodilom, ki so se mu zdeli najbolj pravi, je ob epičnem čutu za opazovanje in sprotno razmišljanje, spodbudila njegov pripovedni dar, ki ga je lahko ustvarjalno dokazal šele po mnogih letih; saj je bil ob koncu vojne kot mnogi njegovi vrstniki na Primorskem slov. napolpismeni mladenič le s 5 razr. it. osn. šole. - T-ova prva knjiga je doživela odličen sprejem; prva naklada je hitro pošla in prav tako druga (2.000 in 3.000 izv.). Tudi druga knjiga je bila kar razgrabljena (3.000 izv.). Tako velik bralni uspeh je izviral iz drugačnosti pripovedovanja, iz razkrivanja tudi »neslavnih« in dotlej neopisovanih strani partiz. življenja, kot so bile npr. tudi napačne vojaške odločitve in s tem v zvezi nekatere prave tragedije. Prva knjiga se konča z it. razpadom, druga pa obravnava nadaljevanje partiz. in prva leta po vojni. Tako spoznavamo neposredni povojni utrip v Idriji, Cerknem, Vipavi, Ilir. Bistrici, Trstu in drugod. Kakor v prvem delu presenečajo nekateri doživeto in napeto opisani dogodki in položaji (ponekod v bralcu zaživijo kar nekakšne zgod. fresice primor. preteklosti), tako druga knjiga prinaša nekaj manj znanih, izvirno podanih dogodkov iz burnih časov. Četudi se vsak ne bo strinjal povsod s pisateljevim naziranjem, mu bo priznal iskrenost. Zelo pohvalne ocene je bila deležna prva knjiga, najbolj laskav pa je bil recenzent Radia Lj. (oddaja S književnega trga, 28. nov. 1980), ki je izjavil, da ta knjiga in naslov spominjata na Hemingwayev roman Komu zvoni?, seveda z veliko razliko, češ da je T-ovo delo pisano z neobičajno prostodušno slov. besedo in da podaja grozljivo podobo na naših tleh s tako otroško iskrenostjo, ki je še nismo brali. T. je bil večkrat odlikovan.

Prim.: Osebni arhiv V. T. s celotno bibl.; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983, 117, 244, 734, 736; S. Petelin, Vojkova brigada, Nova Gor. 1968, pass.; B. Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, Lj. 1982, 145, 218; S. Kavčič, Dnevnik in spomini 1972–1988, Lj. 1988, 338; PrimN 9. dec. 1980; NRazgl 27. febr. 1981; PrimSreč april 1981, 50–51; Dnevnik 27. mar. 1987; Knjiga '80, 479–80; '87, 348.

Pšč.