Tratnik Prinčič, Ivica (1927–2003)

★

21. november 1927

Pulj, Hrvaška

†

2003

neznano

Imena

ime po poroki:

Tratnik Prinčič Ivica
ime ob rojstvu:

Prinčič Ivica

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

starši:
- Prinčič, Josip
- Prinčič roj. Klančič, Josipina

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi950470" corresp="psb-text.xml#psb05095" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950470/</idno>
          <sex value="2"/>
          <persName type="married">
            <forename>Ivica</forename>
            <surname>Tratnik Prinčič</surname>
          </persName>
          <persName type="birth">
            <forename>Ivica</forename>
            <surname>Prinčič</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#casnikar"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#kulturni-delavec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#prevajalec"/>
          <birth>
            <date when="1927-11-21">21. nov. 1927</date>
            <placeName>
              <settlement>Pulj</settlement>
              <settlement xml:lang="hr">Pula</settlement>
              <settlement xml:lang="it">Pola</settlement>
              <country>Hrvaška</country>
              <geo>44.8666232 13.8495788</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="2003" source="#nepreverjeno">2003</date>
            <!-- Vir: Tratnik, Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Tratnik (19. 9. 2022)-->
            <placeName>
              <settlement>neznano</settlement>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

TRATNIK PRINČIČ Ivica, časnikarka, kulturna delavka, r. 21. nov. 1927 v Pulju (Istra), živi v Kopru. Oče Josip Prinčič, višji poštni uradnik iz Orehovelj pri Gor., mati Josipina Klančič, učit. iz Mirna pri Gor. Otroška leta je preživela v Bielli (Vercelli), kjer je bil oče po odpustu iz službe konfiniran skupaj z vso družino. Tu je obiskovala v letih 1933–37 prve štiri razr. osn. š. Ko so očeta 1937 poslali v Benetke, je tam nadaljevala šolanje in se vpisala na učiteljišče, kjer je 1945 maturirala. 1946 je opravila dodatno maturo na beneški realki. dec. 1947 je odšla v Jslo in še isto leto maturirala na gimn. v Postojni. V Lj. se je potem vpisala na Medic. fak., vendar je študij po dveh letih iz zdravstvenih razlogov opustila. Preselila se je v Koper in se 1950 zaposlila pri novo ustanovljeni radij. postaji (Radiofonia Koper-Capodistria) kot časnikarka in prevajalka pri it. kultur. programu, kjer je potem velik del kultur. oddaj dolga leta slonel na njenem delu. 1954 se je poročila z inž. Tratnikom in od takrat nastopa z obema priimkoma. Za koprski radio je T. pripravila pribl. 70 srečanj s slov. kultur. delavci in umetniki ter oskrbela tudi prevode odlomkov iz njihovih liter. del v it. jezik. Že 1948 se je lotila prevajanja pesmi S. Kosovela. Posebno skrb je posvečala radij. dramskim oddajam v it. jeziku in tudi sama prevajala dram. dela. Zadnjih 15 let (do upok. 1983) je bila ured. it. kultur.-liter. in šol. oddaj. Za zasluge pri posredovanju slov. in jsl. kulture it. radij. občinstvu je 1982 prejela Tomšičevo nagrado. - Svoje programe je posvečala tudi it. kulturi v Istri in v oddajah Acquarelli istriani predstavila zelo široko paleto it. umetnikov, kultur. delavcev in organizacij it. manjšine v Sji. Med prevodi dram. del (radij. iger, priredb in dramatizacij) so zastopani vsi pomembnejši slov. in jsl. avtorji, med njimi I. Cankar: Zgodba o Šimnu Sirotniku, Grešnik Lenart, Martin Kačur, Za narodov blagor; O. Župančič: Veronika Deseniška; Br. Kreft: Celjski grofje, Balada o poročniku in Marjutki; C. Kosmač: Tantadruj, Balada o trobenti in oblaku; Leop. Suhadolčan: Človek, ki je bil; Matjaž Kmecl: Intervju; Jos. Tavčar: Naivni Rudi, Utvare, Pekel je vendarle pekel; Mir. Košuta-Fil. Benedetič: Rižarna; Miško Kranjec: Strici so mi povedali; Matej Bor: Daljave, Raztrganci; I. Bratko: Teleskop; T. Svetina: Prevare; Juš Kozak: Cestna balada; Jožko Lukeš: Vsi otroci sveta, Stari ribič in njegova barka, Srca in stroji, Sence preteklosti, Srčna desetica, Uporna letala; I. Andrić: Moist na Drini, Prekleto dvorišče; Miodrag Bulatović: Roke; Mir. Krleža: Gospoda Glembajevi, Leda, Agonija; Kole Čašula: V vrtincu; Branko Čopić: Dva brata; Vjekoslav Galeb: Ta naša zemlja; Vlado Vukmirović: Cenzor, Admiral in številni drugi avtorji. Poleg tega je prevedla v it. še vrsto novel, črtic in pesmi slov. in jsl. avtorjev, ki jih je predstavila it. poslušalcem, med njimi so: C. Zlobec, T. Pavček, M. Bor, Sr. Kosovel, D. Matic, D. Cesarić, J. Kastelan, O. Davićo idr. - V knjižni obliki je izšel prevod luksuzne monografije Luc Menaše, Umetnostni zakladi Slovenije, Lj. 1981.

Prim.: Osebni podatki; Moder, SLNP, 323; SGL III, 737.

LRS

Kratice in krajšave

Lelja Rehar Sancin

Rehar Sancin, Lelja: Tratnik Prinčič, Ivica (1927–2003). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950470/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Tratnik Prinčič, Ivica (1927–2003)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Tratnik Prinčič, Ivica (1927–2003)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine