Torkar, Julij (1905–?)

TORKAR Julij, bančni uradnik, tigrovec, borec NOBJ, r. 8. jan. 1905 v Podbrdu v Baški grapi, živi v Lescah. Oče Matevž, trgovec, mati Jožefa Torkar. Osn. š. v Podbrdu, 4 razr. gimn. in trgov. š. v Lj. T. je bil med začetniki in glavnimi organizatorji ileg. dejavnosti proti it. fašizmu. Od 1924 dalje je sodeloval z Z. Jelinčičem, tajnikom ZPD, in Alb. Rejcem, ur. E v Gor., se udeleževal v Gor. in okoliških vaseh nočnih sestankov, ki jih je vodil Jelinčič. Po navodilih Jelinčiča in Rejca je razdeljeval abecednik Prve korake po vaseh v Baški grapi, uvajal dekleta, da so tajno učila otroke branja slov. tekstov, dajal naloge, nadzoroval poučevanje in popravljal izdelke otrok. Zvezke in svinčnike, ki so jih delili otrokom, ter Prve korake so mu iz Gor. pošiljali po železnici. Po ureditvi zvez z Jsl. matico v Lj. in obmejnim komis. Batageljem na Jesenicah sta Jelinčič in Rejec pozimi 1926–27 uredila tajni kanal Bohinj-Baška grapa-Gor. in poverila vodstvo T., ki je uredil dve kurirski poti: Podbrdo-Baško sedlo-Boh. Bistrico je poveril kurirju Mihu Bizjaku z Bače, ki je iz Boh. Bistrice prinašal liter. ter šifr. in drugo pošto v obe smeri; Podbrdo-Porezen-Železniki je prevzel Fr. Drole iz Porezna, ki je liter. dobival v Železnikih in za Poreznom, kamor so jo prinašali prim. ubežniki iz Lj. Večji del liter. so iz Lj. nosili na Jesenice Batagelju (doma iz Ajdovščine). Ta jo je v Boh. Bistrico pošiljal po orožnikih Petru Bizjaku iz Podmelca in Antonu Fabjanu iz Branika, ki sta jo nosila tudi na mejo na Baško sedlo. Na teh dveh mestih in tudi v graničarski karavli je kurir Miha prejemal liter. in pošto, jo na začetku nosil v Podbrdo, nato le do svojega doma na Bačo. T. je iz varnostnih razlogov hodil ponjo iz Podbrda, a nadomeščal ga je tudi bratranec Angel Torkar. Liter. so shranjevali pri trgovki Franci Torkar. Tu jo je prevzemal Drole in nosil na Grahovo Fr. Golobu, ki jo je delil celicam po vaseh, večji del liter. in pošto pa je nosil v Gor. T. je včasih peljal liter. iz Podbrda na Grahovo s kolesljem (biroč), ki ga je kot premožen trg. imel njegov oče. Tako je s fingiranimi trgov. opravki prihajal na sestanke z Golobom na Grahovo. T. je v Podbrdu prejemal pošto z Jesenic, Lj., Gor. in drugih krajev in jo odpošiljal v Gor., odnosno v Jslo. Po tajnem kanalu je prihajala v Podbrdo tudi liter. it. polit. emigr. v Parizu (Avanti, Unità idr.); to so odpošiljali v Gor. za it. protifaš. iz Vidma in drugih krajev. T. je večkrat šel na posvet k Jelinčiču in Rejcu v Gor. in prav tako tudi v Jslo, kamor ga je vodil kurir z Bače. Včasih je Vodil kurirje Miho Bizjaka, Droleta, Jerneja Luznika na sestanke v Lj. Da bi ne imeli neprilik na potovanju, jih je kot aretirance vodil orožnik Fabjan iz Boh. Bistrice do Jesenic, dalje v Lj. pa Peter Bizjak. Orožnik Bizjak je s pomočjo Sl. Jelinčiča, kpl. Toneta Duhovnika na Koroški Beli in župana Jož. Pintbaha v Ratečah spravil mnogo liter. čez mejo v Kanalsko dolino, kjer so jo razpečavali slov. duhovniki, v Trbižu pa zlasti dr. Dolhar. Z Bizjakovo prizadevnostjo jo je mnogo šlo na Bovško in v Trento. T. je imel velik vpliv na fante, ki so pretepli dozdevnega vohuna, zato je bil s 7 fanti febr. 1926 aretiran in je prebil 2 mes. v gor. zaporu. Spet je bil aretiran 6. jan. 1928 in 7 mes. v preiskovalnem zaporu v Gor., ker so njegovo skico o utrdbah na Slatniku faš. zaplenili železničarju Jožetu Medji. Po vrnitvi domov v Podbrdo je nadaljeval z ileg. protifaš. dejavnostjo. Sredi dec. 1928 je dobil sporočilo, da je na meji nujna pošta in liter. Takoj je odšel in ponoči prinesel te reči v Podbrdo in oddal Droletu, da jih je na kolesu in s pištolo v žepu nesel na Grahovo, a so ga prijeli karabinjerji. T. se je zjutraj odpeljal s kolesom iskat Droleta; pred Hudojužno ga je ustavilo dekle in mu povedalo o Droletovi nezgodi, naj zbeži, ker so se karabinjerji z vlakom odpeljali ponj. T. je zbežal v Jslo. Sodeloval je dalje s tigrovci, ki so pribežali na Jesenice in nosili liter. na planine ob meji. Za majhno plačo se je zaposlil pri raznih lesnih trgovcih, 4 mes. tudi pri zavarovalnici v Mrbu, 1931 v tovarni nogavic v Lescah, 1936 je vzel v najem žago v Soteski in z več delavci do izbruha vojne izdeloval zaboje za Palestince. V žagi so hranili orožje in prenočevali tigrovce, ki so nosili liter. čez mejo na Prim. T. je od 1941 delal za OF, 1944 je bil pri part. na Trnovski planoti in v Cerknem.

Prim.: Pripoved. T. sam, Fr. Golob, Peter Bizjak, Sl. Jelinčič, Angel Torkar idr.

Rut.