Torkar, Anton (1922–1989)

TORKAR Anton, pisatelj, delavec, r. 14. jan. 1922 v Znojilah v Baški Grapi na Tolminskem, u. 12. mar. 1989 na Jesenicah. Oče Andrej, kmet in nekaj časa gozdar v Galiciji, mati Marija Rutar, kmetica. V družini je bilo pet otrok, oče mu je umrl, ko je bil T. star 16 let. Izdelal je šest. razr. it. osn. š. v Hudajužni in delal na domači kmetiji do vpoklica v it. vojsko. 1942 so ga poslali na vzhodno fronto, kjer se je boril ob Donu, 170 km od Stalingrada. Po zlomu fronte so ga v It. vključili v Posebne bataljone. V Avellinu pri Neaplju je dočakal osvoboditev zaveznikov, za katere je nato moral delati v pomožnih delovnih enotah, dokler ni pobegnil v Bari, od koder je s prekomorskimi brigadami odšel v Split in sodeloval v NOB. Od 1949 do upokojitve 1983 je delal v železarni na Jesenicah. Tu je živel vsa leta razen od 1957 do 1962, ko je z družino ponovno živel v Znojilah in Hudajužni, od koder se je dnevno vozil na delo v železarno. Izučil se je za poklicnega minerja. Njegov sin Edo T. je postal pisatelj (gl. čl.), ostali otroci pa: Vanda Tomljanovič je dipl. agronom v Krškem, Zdenka Tahir je dipl. etnolog v Tehniškem muzeju jeseniške železarne. Nevenka Kus je samostojna obrtnica galanterijske stroke na Jesenicah. - Zanimiva je T-jeva knjiga vojnih spominov Beg iz pekla, ki jo je prvič izdal 1987 v samozal., 1988 v ponatisu, 1988 je izhajala kot podlistek v Nedeljskem dnevniku. Poleg kratke oznake mladosti, ki jo je preživel, ko so bili ti kraji pod It., je opisal svoje vojaško popotovanje od mobilizacije do odhoda v part. skozi optiko preprostega vojaka. S tem je podal zanimivo pričevanje primor. fanta, ki je doživel podobno usodo kot številni drugi.

Prim.: Podatki njegovega sina; B. Marušič, Usoda primor. rojaka v drugi svet. vojni, PrimSreč 1988, št. 84/85, 461.

Jan