Tavčar, Zora (1928–)

TAVČAR Zora, por. REBULA, pisateljica, esejistka, prevajalka, r. 2. okt. 1928 v Loki pri Zidanem Mostu, živi na Opčinah pri Trstu. Oče Jakob, mesar in zavarovalni zastopnik, mati Ljudmila Fojkar, gospodinja. Poročena od 1951 s pisateljem Alojzom Rebulo (PSBL III, 159–63), otroci: Alenka, psihologinja; Tanja, prof.; Marjanka, študentka. Klas. gimn. v Mrbu, IV. žen. gimn. na Dunaju, maturirala 1947 na Poljanski gimn. (klas. odd.) v Lj. Na U v Lj. je študirala primerjalno knjiž. z liter. teorijo in slov. jezik s knjiž. (diplomirala 1953 in 1956 z diplom. nalogama: Ibsen pri Slov. pri dr. A. Ocvirku in Ženski liki pri Cankarju pri dr. M. Boršnikovi). Doktorirala je na kat. U v Milanu s tezo Leopardi pri Slov. (1963). Poučevala je slov., zgod., zemlj., drž. vzg. in lat. na sred. šolah pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu v Trstu, na učit. A. M. Slomšek, nazadnje na sred. š. Sr. Kosovel na Opčinah. V jeseni 1988 je iz zdrav. razlogov stopila v pokoj. - Njena dejavnost je mnogostranska. Knjižne izdaje: Veter v laseh, mladostni spomini do mature, redna knjiga MD v Celju za 1982 (35.000 izv.); Poklical si me po imenu, duhovita etimologija žen. lastnih imen, Ognjišče Koper s sodelovanjem MD v Clcu 1985 (7.000 izv.). Prevoda: B. Traven, Obiralci bombaža (Obz Mrb. 1951); G. Marotta, Učenci sonca (MK v zbirki Humor 1976). Napisala je okr. 20 novel in so izšle največ v M(Trst), nekaj v Kol. celjske in clc. MD ter v Lovskem vestniku, 1989 v knjigi Ob kresu življenja pri GMD. Pesmi je objavljala v Mlad. reviji, Besedi, NS, NObz, Zalivu, Tokovih, M(Trst), Galebu in BB v Torontu. Njeno pisanje odlikuje motivska pisanost, poetična sočnost, duhovita šegavost, smisel za naravo in izbran jezikovni čut. Prevajala je prozo in drame za R Trst ter poezijo za M(Trst) in Koncertno društvo v Lj. (Carducci, Woytyla, Heine). - Njene mlad. povesti so izhajale v Galebu in Pastirčku, Novi Mladiki in Pionirskem listu: Luč z Vrhovelj (1964, 1970); V srcu Afrike (1964, 1968); Med vzporedniki in poldnevniki (1966) idr. - Bogata je tudi njena dramatska ustvarjalnost: SSG v Trstu je upriz. njeno mlad. igro v verzih Aj, kaj ribič je ujel v sez. 1980/81 v režiji S. Verča (17 predstav). Za R Trst je napisala preko 40 radij. iger, izmed teh 28 izvirnih del, ostalo so dramatiz. iz svet. in slov. knjiž. Nagrajene igre: Gaber nad prepadom (1964), Primer Steiner (1968) in Gabi (nagrajena in izvaj. na R Lj.). Posebno uspele: polit. humoreska Skrivalnica, psih. drami Pot in Tja in nazaj ter kriminalka Konec dober, vse slabo, ob teh pa še mlad. igre s pev. vložki: Kokošja balada, Ptice nočnega vrta, Računalnik v gozdu in Pesem pomladnega travnika. Med dramatizacijami pa: I. Pregelj, Plebanus Joannes (7 delov); Prežihov Voranc, Jamnica (6 d.); Miško Kranjec, Povest o dobrih ljudeh (5 d.); Pavle Zidar, Dim (6 d.) in Sveta Barbara (5 d.); Alojz Rebula, V Sibilinem vetru (5 d.) in Divji golob (6 d.); J. Snoj, Barabakos (5 d.). Tujih avtorjev pa: E. Kästner, Mali detektiv, G. Preussler, Mala čarovnica in Strahek, G. Rodari, Modra puščica. - Veliko je napisala tudi radij. esejev v ciklih od 13 do 26, ki bi zaslužili izid v knjigi, med njimi posebej: Epigram v svet. knjiž., Ženski liki v svet. romanu in Ljubezenska pisma slavnih mož - Dolga leta je kritično spremljala gled. predstave SSG ter revialni tisk in knjiž. izdaje skupnega slov. kult. prostora (Zaliv, NL, Gosp, M(Trst), PiČ, PDk, psevd.: V. D., Tehtalec, Trn, Dorica Posavec, Zorka Matozar, Mirjana Selj). Uredila je več knjig in jim napisala spremno besedo (Bruna Pertot, A. Miklavec, B. Pangerc ter Rebulov Savlov demon). Za jubilej HiP na Opčinah je uredila, redigirala in s spremno besedo opremila knjigo Prgišče Krasa Raf. Dolharja in Alb. Miklavca (1983), ki je izšla v ponat. pri CZ v Lj. brez avtoričinega imena. - Več let je urejala razne rubrike v M(Trst), z Milanom Jerebom 10 let sour. Galeba in 10 let vodila liter. krožek za višješolce pri SKK. Veliko je predavala (v Trž. knjigarni, SKK, Kult. domu, CD v Lj., na slavist. zborovanjih v Tinjah in Clcu ter po društvih in šolah). Napisala je tekste in jih zrežirala za vrsto šolskih prireditev. Panonsko zgodbo so igrali v Kult. domu v Trstu (scena K. Palčič, režija avtorica). - Sodelovala je pri šol. knjigah: Zgodovina, I. del (Opčine 1964, ponat. 1969, cikl.); Slov. berilo za 2. razr. sred. šole (1968, ponat. 1969); Slov. berilo za 3. razr. sred. šole (1969, ponat. 1979); Jezikovna vzgoja (1978). - Bila je v komisijah za učne načrte za slov. šole, šest let v komisiji za šol. oddaje na Šol. skrbništvu v Trstu, član komisije za habil. izpite za prof. v Trstu in Gor. ter za prevajalce na Minist. za pravosodje v Rimu (slov., nem. shr.). Član je ured. odb. M(Trst), komisije liter. nagrade Vstajenje, natečaja za radij. igre, uprav. sveta SSG. - Prejela je nagrado Vstajenje za knjigo Veter v laseh (1982) in prvo nagrado na natečaju M(Trst) za novelo Velika maša (1974).

Prim.: Osebni podatki; J. Peterlin, M(Trst) 1968, 1970; Intervju s prevajalko, M(Trst) 1977, št. 4–5; M. Jevnikar, Zamejska liter., M(Trst) 1983, 117 in 1986, 101, 104; A. Inkret, Ah, kaj ribič je ujel, Delo 1980; več člankov ob nagradi in igri v Večeru, lj. Dnevniku, PDk in M(Trst); KL Sje pod Loka pri Zid. Mostu; SGL III, 722–23; arh. RAITrstA; raziskava Nataše Sosič o radij. igri na RAITrstA; uvodi v knjiž. izdaji; Moder, SLNP, 317; Slov. šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945–1985, Trst 1986, 173 (kazalo); IzvTrst 1959–88; risba M. Vovk v knjigi Poklical si me po imenu.

Jem.