Tavčar, Vojmir (1947–)

TAVČAR Vojmir, časnikar, r. 30. jun. 1947 na Opčinah pri Trstu. Oče Josip, elektromehanik, mati Vanda Veljak, uradnica in gospodinja. Prva leta je preživel v Kopru, kjer so bili starši v službi pri upravi takratne cone B Trž. ozemlja. Na Opčine se je z družino vrnil 1952. Tu je obiskoval prve tri razr. slov. osn. š., nato osn. š. v Trstu pri Sv. Jakobu in prav tam slov. niž. sred. š., nato pa slov. znanstveni licej (zdaj Znanst. licej Fr. Prešeren). 1966 je študije nadaljeval na Inštitutu za fiziko pri Fak. za naravoslovne vede trž. U. Ker se je odločil za časnikarski poklic, ni diplomiral. Od 1971 je član ured. PDk. V začetku je, tudi na valu mladinskega oporečništva ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let, sledil predvsem družbeni problematiki in še zlasti pojavu desničarskega in ultralevega terorizma v It. Po drž. izpitu v Rimu 1974 se je začel ukvarjati tudi s sindikalno problematiko. Od 1974 je član dežel. časnikarskega vodstva, od 1983 do 1986 je bil dežel. tajn. časnikarskega vodstva in istočasno član vsedrž. sveta in sveta dežel. zastopnikov pri vsedržavni časnikarski sindikalni federaciji FNSI. V tem svojstvu se je zavzemal predvsem, da bi tudi v časnikarskem sindikatu prodrla problematika manjšinskega tiska. V tem smislu je večkrat posegel na vsedrž. kongresih sindikata, v revijo FNSI pa je prispeval nekaj esejev o tem vprašanju. Njegovo najbolj odmevno delo pri PDk je bilo poročanje s procesa proti krvnikom trž. Rižarne 1975, 1988 pa je študijo o Rižarni, ki jo je pri založbi Mondadori objavilo Združenje bivših deportirancev (ANED) prispeval daljši esej o procesu. V začetku osemdesetih let je od 1981 v sklopu časnikarske agencije Alpe-Adria pri ZTT vodil odsek za obveščanje it. medijev in it. javnega mnenja o delu in življenju slov. narodnostne skupnosti. Poleg pripravljanja agencijskih novic, ki so jih v dežel. okviru povzemali številni it. mediji, je v tem okviru objavil v krajevnem in tudi vsedrž it. tisku precej člankov o raznih aspektih življenja, dela, boja in zahtev Slov. v It. Za to delo mu je Društvo novinarjev Sje 1983 podelilo nagrado iz Sklada Toneta Tomšiča. Sredi osemdesetih let (1985–86) se je vrnil v sklop PDk. Kot poročevalec je sledil predvsem družbeno polit. in kult. dogajanju, kot posebni poročevalec pa številnim vidnejšim dogodkom v It. in na tujem. Od 1988 opravlja funkcijo koordinatorja v ured. Ob časnikarskem delu je angažiran tudi v slov. organizacijah. Deset let (1978–88) je bil član predsedstva Zveze slov. kult. društev, sodeloval je tudi v raznih telesih SKGZ kot član odbora za sredstva množičnega obveščanja, od 1986 je član pokraj. odb. za Tržaško in raznih priložnostnih komisij. - Bibliografija: San Sabba - Istruttoria e processo per il Lager della Risiera, I. knjiga v zbirki ANED-Ricerche, članek Davanti alla Corte d'Assise, Milan 1988, 161-234; rev. FNSI »Numero 0« 1985. Časopisi: PDk, L'Unità, Il Meridiano, NMat, Delo (glasilo KPI v slov.), Delo (Lj.), Picc, RTrstA, RKoper, RLj., TV Koper, TV Lj. - Od 1987 je tudi član vodstva Časnikarskega krožka v Trstu.

Prim.: Osebni podatki (1989); obrazložitev Tomšičeve nagrade; arh. ZTT; arh. PDk.

Koren