Tavano, Luigi (1923–2018)

TAVANO Luigi, duhovnik, zgodovinar, r. 22. dec. 1923 v S. Maria di Lestizza (Videm), živi v Gor. Oče Silvio, trgovski potnik, mati Felicita Cossio, gospodinja. Osn. š. v Gor., obiskoval dve leti gor. drž. gimn., zatem gimn. in klas. licej v gor. semenišču. Bogoslovje študiral v Gor., Vidmu in spet v Gor. Posvečen v mašnika 28. jun. 1946, nato kpl. v župniji sv. Ignacija v Gor. Od 1946 je poučeval v Malem semenišču in kot katehet na gor. osn. š. Od 1948 do 1966 je bil tajnik škofij. katehetskega urada in od 1949 katehet na niž. in viš. sred. š. 1944 je začel pisati članke v trž. katol. tednik Vita Nuova, od 1946 do 1957 je urejal njegov gor. del. Z duhovnikom Maffeom Zambonardijem sta 1958 ustanovila škof. tednik VoceI. Kulturno dejavnost je razvijal tako med mlajšo duhovščino kakor v škof. obsegu z ustanovitvijo Kineforuma 1950 in v krogu visokošolske organizacije FUCI. Hkrati je zavzeto sodeloval s skupino mladih politikov v okviru katol. polit. dejavnosti (1951–63). Od 1963–66 je poučeval cerkv. zgod. in patristiko v gor. bogoslovnici. 1963 je osnoval z nekaterimi kateheti pri središču Studium gibanje katol. študentov, imenovano Gruppi di studio studenteschi, ki se je 1965 pridružilo gibanju Gioventù studentesca in razvilo svojo dejavnost po vsej škofiji. V tem okviru je bil T. pobudnik prvega študent. lista z naslovom Otto e mezza, ki je začel izhajati v Gor. 1965. Od 1967–82 je bil v dušnopastirski službi v Bocnu, katehet na niž. in viš. sred. šolah in pobudnik dijaških in družinskih skupnosti v okviru verskega gibanja Comunione e liberazione. 1982 ga je nadškof Peter Cocolin povabil, naj se vrne v gor. škofijo, ker ga je potreboval za kult. dejavnosti. Imenoval ga je za voditelja središča za cerkv. zgod. gor. nadšk. Istega leta je bil T. soustanovitelj gor. Inštituta za družbeno in versko zgodovino (Istituto di Storia Sociale e Religiosa). Od vsega začetka je njegov tajnik. Poslej se posveča zgod. raziskavam gor. dežele (zlasti na verskem področju) in katol. kult. pobudam, tudi kot podravn. Knjižnice gor. osrednjega bogosl. semenišča (od 1984). Med drugim je priredil tretje Zborovanje o obsoških katoličanih 20. stol. (1985) in dvoje mednarodnih zborovanj o prvem gor. nadšk. K. M. Attemsu (1988). Publikacijo o Attemsu je T. predstavil na Teol. fak. v Lj. in v DSI v Trstu. Sodeloval je na zgod. simpozijih v It. in Sji. Z bratom Sergiom Tavanom (gl. čl.) sta uredila besedila novega Posebnega liturgičnega koledarja za gor. nadšk. - V osemdesetih letih je T. objavil vrsto člankov, razprav in drugih prispevkov. V InizI je pisal npr. o Katoliški akciji in faš. v letu 1931 (1981), o msgr. Fogarju ob stoletnici njegovega rojstva (1982) in Spunti di storia nostra su »Gli sposi di via Rossetti« (1986). V StudG je 1983 objavil Religiosità e società nelle Confraternite di Gorizia (secoli XV-XIX), 1985 Funzione unificante e realtà nazionali nel »Central Seminar« di Gorizia (1818–1918), Pala inedita di Giuseppe Tominz a Mariano del Friuli (1986) idr. 1987 je v zborniku I cattolici isontini nel XX secolo (II, 191–8–1934) izšlo La Chiesa goriziana fra autonomia e inserimento (1929–1934), v zborniku št. III. (1987) za obdobje 1940-47 pa L'arcivescovo C. Margotti e la Chiesa goriziana di fronte alla guerra ed ai movimenti di liberazione. V zborniku o Štefanu Kociančiču (Gor. 1984) je izšel T-ov prispevek Lo storico regionale, v Cultura e formazione del clero fra '700 e '800 (Gorizia, Lubiana e il Lombardo-Veneto) iz 1985 pa Dalla Domus presbyteralis (1757) al Seminario centrale di Gorizia (1918 - pastoralità e statalismo a confronto. V publikaciji Le suore di Carità (1846–1984) je T. 1984 objavil Assistenza e sanità a Gorizia. V Sot la Nape (1986, 3–4) je objavil Sonetto friulano di autore sloveno a Gorizia (1883). O znanem raziskovalcu gor. pretek. losti C. Medeotu (gl. čl.) je napisal Il contributo di Camillo Medeot per una »vera storia« del Goriziano (Memorie storiche forogiuliesi, 1987). Sodeloval je pri anketi O raziskovanju zgodovine italijansko-slovenskih odnosov (GorLtk 1985, 12/14). Na Sedejevem simpoziju v Rimu 1986 je govoril o La dimensione e le attività culturali dell'arcivescovo F. B. Sedej (obj. v zborniku Sedejev simpozij v Rimu, Celje 1988). Za publikacijo Carlo Michele d'Attems primo arcivescovo di Gorizia (1752–1774) Cronotassi degli arcidiaconi di Gorizia (1988). V publikaciji Christianity among the Slaves (Rim 1988) je izšel T-ov prispevek L'eredità cirillo-metodiana a Gorizia 1715–1918. Ob 50-letnici smrti L. Bratuža je T. sodeloval na simpoziju, ki ga je priredila gor. Pokrajina. Njegov referat L'autonomia culturale e religiosa del Goriziano je izšel v dvojezični publikaciji Lojze Bratuž 50 anni dopo - Lojze Bratuž po 50 letih (1989), delno pa v KMD 1988. V izbor T-ovih objav sodijo še gesla o gor. nadškofih v biograf. leksikonu Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1648 bit 1803 (Berlin 1989). - T-ovo publicistično in znanst. raziskovalno, pa tudi organizator. delo kaže njegovo široko kult. odprtost. Z neobremenjenim ocenjevanjem naše sedanjosti in preteklosti in z objektivnim prikazovanjem naše stvarnosti it. javnosti ustvarja pogoje za boljše medsebojno spoznavanje.

Prim.: Osebni podatki; C. Medeot, Presentazione (separat La Chiesa goriziana fra autonomia e inserimento, 1982); C. De Rosa, Presentazione, (Carlo Michele d'Attems..., Gor. 1988, 9).

L. B.