Švara, Dušan (1918–2005)

ŠVARA Dušan-Dule, partizanski komandant, upok. general-podpolkovnik JLA, r. 20. jul. 1918 v Rakitniku pri Postojni. Oče Karel, železničar (r. v Komnu), mati Ana Curk iz Rakitnika, gospodinja. 1919 se je družina odselila v Jslo v Novo mesto. Tam je obiskoval osn. š. in nato opravil malo maturo v Lj. Vstopil je v stroj. š. jsl. vojne mornarice v Kumborju v Boki Kotorski. Po triletnem šolanju je bil kot strojnik na raznih jsl. vojnih ladjah do propada Jsle, nakar se je preko Zgba vrnil v Novo mesto in se povezal z narodnoosvob. gibanjem. Po nalogu Okrož. odb. OF je odšel s skupino 26 prvoborcev 3. jan. 1942 v partizane na območju Novega mesta in bil kmalu izbran za komandirja skupine. Po krajšem sodelovanju s 5. Dolenjskim bataljonom za mobilizacijo je odšel marca-apr. 1942 v Suho krajino za komandanta 1. bat. v Zahodnodolenjskem odredu in zatem za komandanta Krškega odreda. V tem času je dobil partiz. vzdevek Dule. Po veliki it. »roški« ofenzivi okt. 1942 je postal komandant 1. bat. Cankarjeve brigade, kjer je ostal skoraj eno leto. Pri napadu na Žužemberk je bil 15. jul. 1943 hudo ranjen v pljuča in se zdravil v part. bolnišnici v Jelendolu v Kočevskem Rogu. Po okrevanju je odšel v bazo 20 Glavnega štaba na Rogu in bil 1. sept. 1944 imenovan za komandanta Prešernove brigade. Z njo je odšel preko Polhograjskih Dolomitov in Blegoša na Primorsko v sklop tedanje IV. Alpske cone NOV in POS. Okt. 1943 je bil imenovan za komandanta Triglavske divizije v Zgornjih Novakih nad Cerknim. V tem času je prosv. oddelek divizije na Cerkljanskem začel najprej izdajati dnevne radijske novice, iz katerih je na njegovo spodbudo 26. nov. 1943 v vasi Zakriž nastal Partizanski dnevnik. Iz Triglavske divizije (zdaj že preimenovane v 31. div. IX. korpusa) je mar. 1944 odšel za načelnika štaba 30. div. IX. korpusa, kmalu za tem pa v Glavni štab NOV in POS Sje za komandanta podofic. š. v Semiču v Beli krajini. Po krajšem obdobju je bil določen za komandanta baze GŠ Sje v Biogradu na moru, kjer je ostal do konca vojne, prišel je v Trst in bil imenovan za namestnika komandanta štaba Julijske krajine in mesta Trsta, a te funkcije ni nikoli opravljal, ker je takoj odšel v Lj. in bil imenovan za komandanta mrb. vojaškega okrožja s činom podpolkovnika. Še v letu 1945 je bil izvoljen za poslanca v slov. skupščino, apr. 1946 pa bil imenovan za načelnika oddelka za goriva vojske v Bgdu. 1948 je vstopil v 1. generacijo gojencev Višje voj. akad. v Bgdu in po dveletnem šolanju vstopil še v Višjo voj. »bojno« šolo. Nato je bil 8 let predavatelj na Višji voj. akad., potem pa imenovan za načelnika operative Skopskega korpusa. 1959 je prišel iz Skopja v Lj. za pomočnika komandanta lj. korpusa JLA. V tem času je sestavil publikacijo o atomskem orožju, ki je v izdaji Združenja rezervnih oficirjev izšla v 20.000 izvodih. L. 1960 je opravil izpit za generalmajorja in bil do 1970 pomočnik komandanta korpusa in še istega leta stopil v pokoj. Kot upokojenec deluje v družbenopolit. organizacijah, član je ZZB in preds. odbora 31. divizije. Ukvarja se s čebelarstvom, bil je 5 let preds. Čebelarskega društva Sje in član osrednjega organa čebelarske organizacije Jsle. Zavzemal se je za ustanovitev slov. čebelarskega laboratorija za vzgojo matic in sodeloval s češkoslovaškimi čebelarji. Nosilec je več visokih voj. odlikovanj, med katerimi Reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem, part. spomenice 1941.

Prim.: Osebna ustna izjava piscu 14. apr. 1944; EJ 8, str. 279; Beležke in spomini Marjana Tepine, člana prop. oddelka Triglavske divizije iz nov. 1943 (PDk 22. dec. 1968); Stanko Petelin, Prešernova brigada, monografija. Knjižnica NOV in POS 11, Nova Gor. 1967.

Koren