Šribar, Vinko (1922–1996)

ŠRIBAR Vinko (Vincencij), arheolog, r. 19. jul. 1922 v Lj., živi v Kortini pri Kopru. Mati Amalija Šribar, delavka. Osn. š. je obiskoval v Suhorju pri Črnomlju in Skopju, gimn. v Sremski Kamenici, Prizrenu in Lj. (matura 1943). Arheologijo je Š. študiral na Filoz. fak. v Lj. (diplomiral 1956) in tam tudi doktoriral 1965 z disertacijo Problem prehoda poznega latena v rimsko dobo na področju Krke. Od 1951 do upokojitve (1987) je bil zaposlen v Narodnem muzeju v Lj., najprej s konservatorskimi nalogami, po diplomi (1956) pa kot kustos za arheologijo. Ves čas delovanja Centra za arheologijo sred. veka je v njem deloval (kustos, znanstveni sodelavec in vodja). Sprva se je temeljiteje posvečal problemom mlajše železne dobe in prehodnemu obdobju med prazgod. in antiko, nato pa skorajda izključno arheologiji sred. veka, katere utemeljitelj je bil na Slov. z obsežnim raziskovanjem srednjeveškega Gutemvertha – Otok pri Dobravi na Dolenjskem (1968–83). Posvečal se je staroslovan. zgodnjemu sred. veku, posebej problemom ketlaške kulture 9. in 10. stol. in sakralne arhitekture. Za raziskovanje in poznavanje tega obdobja so bila posebej donosna Š. izkopavanja blejskega otoka. Š. je pogosto deloval na Primorskem: Simonov zaliv pri Izoli (Arheološko topografske ugotovitve v Simonovem zalivu pri Izoli, AV 9–10, 1958–59. 271 ss.), Podmelec (Zgodnjesrednjeveško grobišče in naselbina v Podmelcu - Baška grapa, AV 18, 1967, 377–388), Krkavče (Skeletno grobišče na Hribu pri Krkavčah, AV 18, 1967, 365 ss.), Batuje (staroslovansko grobišče s cerkvijo sv. Jurija). Izkopaval je v Furlaniji (sodelovanje Narodnega muzeja iz Lj. s Centro regionale dei beni culturali e di restauro, Passariano): cerkev sv. Lovrenca v kraju Buia (Poročilo o sodelovanju v Furlaniji in Julijski krajini v letu 1982, Varstvo spomenikov 25, 1983, 157–159; Zanimivosti iz zamejstva, l. c. 23, 1981, 115–116), Staroselsko grobišče v Laucu v Karniji; raziskoval je tako imenovani langobardski limes in v zvezi z njim zahodno slov. etnično mejo Existierte der langobardische Limes und sein Verhältnis zum slowenischen etnischen Raum, Balcanoslavica 11–12, 1984–85, 56 ss.) ter slovan. naselitev v Furlaniji (o tem npr. Odkod ketlaške najdbe v Furlaniji, AV 25, 1976, 462; Slawen in Ostfriaul, Balcanoslavica 2, 1973, 109–123; Le imigrazioni slave in Friuli dal VII al XI secolo alla luce di alcuni ritrovamenti archeologici, Atti del Convegno regionale Ambiente e storia nel territorio di Faedis, Faedis 1988, 61–68). V ta slovansko-furlanski sklop Š. raziskav, s katerimi je, po P. Koroščevi (AV 6, 1955 in 7, 1956) nadaljeval raziskovanje v it. strok. krogih dolgo zanemarjanega segmenta iz preteklosti Furlanije (npr. še Iprimordi del feudalesimo in Friuli nelle testimonianze archeologiche, v: Cultura in Friuli, Udine 1988, 43–48; I codici miniati altomedioevali e la cultura carinziano-köttlachiana, Atti del Convegno Internazionale »Miniatura in Friuli crocevia di civiltà«, Passariano-Udine 1987, 21–25) sodijo tudi dnevniško popotni zapisi o razmerjih na romansko-slovanskem stičišču, o arheologiji, toponomastiki, z občutno avtobiografsko noto, v PrimSreč: Iz popotnega dnevnika po Furlaniji 1980–1987(119, 371–400 in 123, 615–620), Iz popotnega dnevnika po Karniji poleti 1989 (103, 1990, 29–34) in Bernadia, lepotica z meje med Beneško Slovenijo in Furlanijo (148, 1993, 575–581).

Prim.: Argo 35/1993, 27–33; D. Svoljšak-T. Knific, Vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča. Lj. 1976, pass.; ZČ 27/1973, 305–320.

Svd.