Škoberne, Boža (1925–2017)

ŠKOBERNE Boža, roj. MARKIČ, časnikarka, publicistka, r. 10. dec. 1925 v Levpi (Kal nad Kanalom). Oče Anton, mati Avguština Močnik, kmeta. V domačem kraju je obiskovala prva dva razr. it. osn. š. Zaradi dogodkov v Kopriviščih 1930, ki so prizadeli tudi materino družino, in zaradi narodnostnega in faš. pritiska se je družina 1934 izselila v Dogoše pri Mariboru. Osn. š. je dokončala v Brezju in se vpisala na klas. gimn. v Mariboru. Ob začetku vojne 1941 je končala 5. razr. Ker družina še ni imela jsl. državljanstva, ji je bilo z izselitvijo med vojno prizaneseno. Po vojni je dokončala tečajno gimn. v Mrbu, se vpisala na slavistiko v Lj. in dokončala tri letnike. Še med študijem se je 1949 zaposlila v kult. ured. Mladine. Ob ustanovitvi Ljudske pravice 1953 je bila premeščena v njeno dopisništvo. 1956 je postala tehnična ured. revije Sodobna pota, 1958 se je zaposlila v Mladinskem ured. Radia Lj., kjer je pripravljala otroške sporede. 1959 je sledila možu Francu Škobernetu v Mursko Soboto in bila na tamkajšnji lokalni radij. postaji nekaj časa upravnica, nakar dopisnica R Lj. Po vrnitvi v Lj. 1965 je delala v radij. dopisništvu, potem je bila v Mladinski redakciji ured. javne otroške oddaje Veseli tobogan. Ob tem delu je začela spremljati delo slov. dopolnilne šole v tujini, ki so jo kot prvo ustanovili v Stuttgartu. Z ekipo Veselega tobogana je med slov. otroki v tujini pripravila nekaj javnih oddaj (v Stuttgartu v Nemčiji, v Merlebachu v Franciji, v Eisdenu v Belgiji in oddajo med slov. otroki v Porabju v Monoštru na Madžarskem). Zadnja leta pred upokojitvijo 1981 je delala v ured. za Slovence po svetu in spremljala predvsem slov. dopolnilni pouk v Nemčiji, Švici in na Švedskem. O tem je napisala tudi nekaj člankov, objavljenih v reviji Otrok in družina, SIK, NŽ, NRazgl, Naš delavec. Uboj financarja v Kopriviščih 1930, množične aretacije v vasi in obsodba 13 vaščanov na kazni od 20 do 30 let zapora so jo spodbudili najprej k raziskovanju dogodka, zaradi katerega je bil obsojen tudi njen ded Štefan Močnik, gostilničar in trgovec v Kopriviščih, potem tigrovstva in lika Danila Zelena še posebej. O tem je objavila nekaj člankov (Fašistična sodna burka z ljudmi iz Koprivišča, Borec 35/1983, št. 4; Je zdaj to zgodovinska resnica?, Borec 36/1984, št. 10; Tigr - del Justovega življenja, TV 15 22/1984, št. 46 in 47: Danilo Zelen – kdo je bil to?, PrimN, podlistek od 15. nov. 1989 do 20. apr. 1990). O tem obdobju primor. zgodovine je pripravila skupaj z ured. Lido Turk nekaj dokumentarnih nizov za Radio Trst A (Dosje Koprivišče, 1984; Pričevanja o Tigru, 1987; Trst, december 1941, 1991) ter dala pobudo in sodelovala pri zbiranju gradiva za rad. niz o Prim. emigrantih v Jsl. med obema vojnama (1987), o Lipetu Koscu (1987), Albertu Rejcu (1988) in o obtožencih II. trž. procesa (1991). L. 1993 je za Radio Trst A pripravila niz o neuspeli prim. kolonizaciji naselja Bistrenica v Makedoniji. Sodelovala je na simpoziju o D. Zelenu v Senožečah maja 1991 (referat objavljen v PrimSreč).

Prim.: Osebni podatki (junij 1994); arhiv RAI-Trst A; M(Trst) 1987, št. 7, 84–85.

ldt