Švara, Ivan Ernest (1897–1989)

ŠVARA Ivan Ernest, pevovodja, glasbenik, začetnik slov. zabavne glasbe, učitelj, r. 27. dec. 1897 v Ricmanjih pri Trstu, živi v Lj. Oče Anton, krojač in gostilničar, mati Frančiška Gulič; bratje Darko, Danilo, Vladimir, Vinko, pevov. in glasb. (gl. čl.). Po treh letih osn. š. v domači vasi in dveh letih pripravnice za sred. šole, ki jo je vodil prof. Miroslav Pretner, je dovršil 4 razr. nem. drž. realke v Trstu, nato odšel na tolminsko pripravnico za učiteljišča, se vpisal na gor. učiteljišče in med vojno opravil v Lj. maturo (1917). Kot dijak na pripravnici v Trstu (star 10 let) je bil član Tamburaškega zbora v Ricmanjih, na pobudo prof. A. Kutina (PSBL II, 228) je začel v Tolminu z učenjem klavirja. Kot učiteljiščnik v Gor. si je z orglanjem na Placuti (Gor.) že nekaj prislužil. 15. maja 1915 so ga poklicali na nabor in takoj mobilizirali ter poslali v Mrb. V vojaškem življenju si je znal tako pomagati, da ni bil nikoli na bojišču in da so ga 8. jan. 1918 odpustili. Prvo službeno mesto je dobil na enorazrednici v Predloki (Črni Kal), ob sobotah in nedeljah pa se je vračal v Ricmanje in vodil pevce Bralnega in pev. društva Slavec (silvestrovanje in dve igri). Po dveh letih so ga prestavili v Boršt pri Trstu in tudi tu je vodil pev. zbor. Zaradi tega ga je šol. oblast na koncu 1922/23 odpustila, češ da je »troppo poco italiano«. Preselil se je v Jslo in bil eno leto šol. uprav. v Gorjah pri Bledu, kjer je vodil tudi pev. zbor in priredil več spevoiger. Ker je bilo podnebje zanj preostro, je odšel k Devici Mariji v Polju pri Lj. (zdaj Polje) za 12 let. Tu je vodil vrsto let meš. in moš. pev. zbor, tamburaški orkester ter salonski orkester Odeon, ki ga je ustanovil z bivšim ricmanjskim učiteljem Silvestrom Cerutom (PSBL I, 183). Orkester Odeon je dosegal vedno večje uspehe in postal znan in popularen ne le v Lj. in Sji, ampak tudi zunaj nje; s tem orkestrom se je rodila slov. zabavna glasba; deloval je 40 let. Med tem se je Š. glasbeno izpopolnjeval na lj. Glasb. š. (klavir, harmonija, instrumentacija - pri prof. Škerjancu in Ostercu, dirigiranje pri svojem bratu Danilu). Zložil je vrsto kompozicij ljudskega značaja in priredil razne pesmi ter skladbe za orkester in zbore. Od Device Marije v Polju so ga prestaivili k Sv. Križu (zdaj Gabrovka), od koder je odšel po enem letu v Litijo. Tu se je pred nem. zasedbo umaknil v Lj., kjer so ga faš. oblasti zaprle in poslale v rim. zapore Regina Coeli za 15 mes., od tod za eno leto v internacijo v Montalbano (Firence), za nekaj mesecev pa še v Sellano in Collazzone (Perugia). Tukaj je dobil brata Vlada in skupaj sta z domačimi pevci naštudirala opereto, ki je lepo uspela. Po Mussolinijevem padcu se je vrnil v Lj., ko pa je prišel 5. febr. 1944 na obisk v Trst, so ga za tri mes. in pol zaprli v trž. Coroneo. Konec vojne je dočakal v Lj. Nato je bil dve leti šol. nadzor. v Kopru, nato v Miljah in Sežani. Zaradi posledic zaporov je sprejel učit. mesto v Brezovici pri Lj. Tu je ustanovil meš. pev. zbor in ga vodil 7 let ter z njim nastopal na vseh krajevnih in okraj. prireditvah, peli so tudi na RTV Lj. 1955 je bil upokojen, nato je 8 let vodil svoj orkester. Od 1960–72, ko je bil operiran, je služboval kot glasb. pedagog v Šentvidu nad Lj., na šoli Toneta Tomšiča, v Jaršah in v Šmartnem pod Šmartno goro; povsod je vodil mlad. pev. zbor. Vodil je tudi meš. pev. zbore na Igu, v Borovnici in v Grosupljem. Od začetka je član Društva slov. sklad. Sprva je skladal večinoma cerkv. glasbo, pozneje ljudsko in zabavno. Že kot dijak je pisal v časopise, po prvi svet. vojni v E, trž. Novice in Čuka na palci, po drugi v Delo, Lj. dnevnik, Nedelj. dnevnik, PDk, Prosv. delavca, Stop, Pavliho idr., sodeluje pa tudi v ital. glasb. reviji I magnifici delle sette note.

Prim.: Osebni podatki 8. avg. 1978; Ivo Dominik Gerèm, Tokrat - zabavni ansambel Odeon. Rojstvo slov. zabavne glasbe (intervju z Ern. Švaro), Mladina 1962 s sl.; Šavli, PDk 10. dec. 1977 s sl.; J. Koren, E. Š. devetdesetletnik, PDk 13. apr. 1988.

Jem.